Zanimivosti

Nova odkritja v zvezi z atentatom na JFK-ja

J.P.
20. 8. 2013, 23.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Petdeset let po atentatu na predsednika Johna F. Kennedyja v teksaškem Dallasu raziskovalci še vedno proučujejo nepojasnjene okoliščine njegove smrti.

Zapečatenih ostaja na tisoče strani v zvezi z atentatom, raziskovalci pa pozivajo k javni objavi.

Zapečatenih ostaja na tisoče strani v zvezi z atentatom, raziskovalci pa pozivajo k javni objavi. Jefferson Morley, nekdanji novinar Washington Posta, se najbolj zanima za mapo, ki vključuje okrog tristo strani o preminulem agentu Centralne obveščevalne agencije (CIA), Georgeu Joannidesu. Morley je prepričan, da je slednji imel stike z domnevnim atentatorjem Leejem Harveyjem Oswaldom že pred streljanjem in je bil pozneje svetovalec v preiskavi JFK-jevega umora.

Prva uradna preiskava je dognala, da je domnevni atentator deloval sam, potem ko ni uspel pridobiti vize za Kubo. Druga preiskava je potekala sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja – ta je atentat prepoznala kot verjetno zaroto, potem ko so odkrili zvočne zapise, ki so namigovali na drugega strelca. Ta nasprotujoča si mnenja so bila glavni vzrok za številne teorije zarote v zvezi s predsednikovo prerano smrtjo, ki so skorajda popolnoma zasenčile prvotno verzijo zgodbe. Morley sicer ne verjame, da neobjavljeni dokumenti vsebujejo resnico o zaroti, morda pa z njimi lahko dokaže, da je Centralna obveščevalna agencija za Oswalda vedela že pred streljanjem, kar bi bilo v neskladju z zaključki prve preiskave. To pomeni, da je agencija prikrivala dejstvo, da je bil Oswald na njihovem radarju. Oswald kot zagovornik Castra in vodja skupine somišljenikov naj bi bil v stiku z agentom Joannidesom, članom skupine nasprotnikov Castra. Med skupinama naj bi redno prihajalo do konfliktov.

Lee Harvey Oswald

Pri drugi preiskavi je Joannides deloval kot svetovalec in nekakšen posrednik, saj je imel dostop do gradiva pred raziskovalci, ki so gradivo dobivali preko njega. Ti za povezavo med agentom in domnevnim atentatorjem seveda niso vedeli, saj bi v tem primeru bil priča in ne svetovalec. Morley meni, da ta dejstva ne namigujejo na vpletenost agencije, ampak jih razume kot poskus prikritja lukenj njihovega delovanja. Oswald tako na dan atentata ni bil neki neznanec, saj naj bi mu agencija posvečala znatno pozornost. Če je Oswald res streljal, še pravi Morley, potem je agencija kriva malomarnosti.