Ob slovesu

Tako se je Slavku Bobovniku poklonila Rosvita Pesek

J.P.
4. 1. 2019, 07.58
Posodobljeno: 4. 1. 2019, 08.55
Deli članek:

Čeprav je napovedal, da se bo poslovil, so kot sodelavci pričakovali drugačno odločitev.

m24
Slavko Bobovnik je zbral sedem viktorjev.

Po več kot štirih desetletjih trajajoči karieri se je z malih zaslonov poslovil Slavko Bobovnik. Z zapisom na facebooku se mu je poklonila njegova kolegica Rosvita Pesek. Kot je zapisala, razume njegovo odločitev, a jim bo vseeno "manjkal".

Objavljamo ga v celoti.

"Nocoj jih gleda prvič. Odmevi. Ko niso več Njegova stvar. Me prav zanima s kakšnimi občutki.
Čuden je bil občutek pred dnevi. Čeprav je že pol leta napovedoval, češ pripravite se na 1. januar, ko mene več ne bo, smo še kar nekako čakali neko drugo, drugačno odločitev. Kot sodelavci...

V resnici pa ga globoko razumem in vem, da bom sama, če bom prilezla do tja, ravnala enako. Že pred leti mi je ob neki priložnosti rekel, draga kolegica, a ti veš koliko proračunov in rebalansov, sem jaz že naredil. Saj je zmerja isto.

Novinarstvo z leti postane rutina. Vse kar se dogaja, je v takšni ali drugačni obliki, že videno. Iz izkušenj že približno vemo, kaj se bo zgodilo, katerega od priročnih izgovorov bo izbrala politika in kdo bo potegnil ta kratko. Z leti ne pridejo le izkušnje, rutina, pride tudi sposobnost predvidevanja.

Spoštujem to, da je cenjeni kolega ostal zainteresiran do konca. Skrajno odgovoren in profesionalen do zadnje oddaje. Še na to se je pripravil.
Ni težava v tem, da bo morda kolega Slavko Bobovnik tupatam pogrešal malo adrenalina in studia. Težava je v tem, da bo nam, ki smo ostali, manjkal borec za Odmeve. Da nam bo manjkal Tisti nekdo, ki bo hotel delati drugače, bolj domiselno, bolj poglobljeno, ki bo prijel novico z drugega konca. Ki bo hotel, da z zadnjim dogodkom večera začnemo Odmeve, pa četudi gost sam drži mikrofon in je treba ekipo potegniti s postelje.

In manjkal nam bo nekdo, ki je dal za kavo in s katerim smo se - pa četudi smo se družili le nekaj minut - vsaj enkrat od srca nasmejali."