Nina Valič

Sproščajo in radostijo jo sila različne stvari

Teja Pelko
11. 4. 2017, 14.54
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Igralka, ki jo je širša javnost spoznala in vzljubila kot kapetanko modre ekipe v oddaji Moja Slovenija, svoj poklic obožuje.

foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
“Verjamem, da delamo predstave, ki ljudi opominjajo na realnost, na moč individuuma, na moč ljubezni, na silnost razuma.”

Čeprav je bil ta članici ansambla SNG Drama Ljubljana nekako položen že v zibko (njen oče je legendarni igralec Dare Valič), pa so jo zanimale tudi druge stvari.

"Razmišljala sem o marsičem, nisem naredila sprejemnih na srednji glasbeni niti na slikarstvu, zanimali sta me arheologija in umetnostna zgodovina, pristala pa sem v poklicu svojega očeta. Ker sem z gledališčem živela od rojstva, težko ocenim, ali je samo ta dejavnik tisti, zaradi katerega sem igralka. Lahko rečem le, da me je sama misel, da ne bi mogla biti igralka, preganjala in mučila veliko bolj kot so me porazi pri poskusih povsod drugje. Torej sem se odločila prav. Ljubim svoj poklic," nam je dejala igralka. Kljub temu pa je odločitev zanj tudi že obžalovala, ko je denimo morala v soboto zvečer zaradi majhne nepomembne vloge na vajo, njena hči pa je imela vročino. "Nikoli ne obžalujem svojega poklica, zaradi katerega sem zvečer odsotna od doma, tudi ob sobotah, celo nedeljah, če sem izpolnjena, če je stvar dobra. Se pa zgodi tudi kakšna smola z manj zanimivo vlogo, recimo, neuspešnim delom, rezultatom, in je zelo težko iti od doma. Takrat obžalujem, počutim se nekoristno, nepomembno in peče me vest, ker nisem z družino," nam je razkrila Nina.

Prelevila se bo v moškega 
S priložnostmi, ki jih dobiva v matičnem gledališču je sicer zelo zadovoljna, do svojega dela pa čuti tudi veliko odgovornost. "Verjamem, da delamo predstave, ki ljudi opominjajo na realnost, na moč individuuma, na moč ljubezni, na silnost razuma," pravi igralka, ki se trenutno pripravlja na premiero predstave Razglednice ali Strah je od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni. V njej bo upodobila moškega - oprodo, kar ji predstavlja še toliko večji izziv. "Režiserka Ajda Valcl se je odločila, da obe moški vlogi dodeli igralkama, tako da se precej posvečam nasprotnemu spolu. Študijsko, seveda, skušam razumeti, v čem smo si podobni in zakaj moški razvijajo potrebe ki so ženskam popolnoma tuje. V Drami je sicer to že tretja predstava, v kateri ženske igramo moške vloge, kar doživljam kot nov način razumevanja neizogibnih razlik, ki nas po spolu definirajo. Simona Hamer, avtorica besedila, je osvajalcu in oprodi napisala dobre dialoge. Očitno je izjemna opazovalka moških," ugotavlja Nina, ki pri študiju zelo uživa. "V Mali Drami vsi zelo igralci radi delamo, večinoma smo ekipe manj številčne in se lahko bolj posvečamo en drugemu. Z Ajdo delam že drugič in ima dober občutek za izbiro ekipe. Tokrat smo ženske v premoči, kostumografinja Belinda Radulović, scenografinja Jasna Vastl, skladateljica Polona Janežč, šepetalka Anica Horvat in dramaturginja Eva Kraševec, mojstrica misli. Mladen Stropnik, oblikovalec videa in Sebastijan Starič, koreograf sta ob inšpicientu Klemnu Cedilniku in oblikovalcu luči Vladu Glavanu, moški del ekipe. Ajda in Sebastijan sta zelo dobra kombinacija, ona je mirna, pomirjujoča ženska, režiserka, ki razdalje premaguje zelo premišljeno, on pa človek - motor, motivator, oba sta zelo precizna, dosledna. Zelo rada delam z njima. Sploh pa s svojimi tremi igralskimi kolegicami, s Polono nisva stali na odru že celo večnost, z Barbaro sva pred leti soustvarjali predstavo Božič pri Ivanovih, s Sašo pa sva že nekajkrat rekli, da bi lahko sami naštudirali, ali celo napisali kakšno komedijo, ker se na odru tako dobro ujemava," nam je razkrila Nina.

Če bi imela možnost, bi živela v rastlinjaku sredi puščave  
Igralka poleg projektov v matičnem gledališču, nastopa tudi v predstavah Siti teatra Mame in Še vedno mame, zelo rada pa bi posnela kakšen film. Kakšne sanjske vloge pa nima. Želi si le, da bi bile te zanimive in take, s katerimi se bo lahko naučila novih stvari o sebi. "Želim si delat dobre stvari, to je vse," pravi Nina. Za to pa mora biti v formi. "Igralstvo že zdavnaj ni več le sprehajanje po odru in pregovarjanje raznoraznih tekstov, ampak zahteva celega človeka, z duhom in telesom. V Drami zato s kolegicami dvakrat tedensko pred dopoldanskimi vajami telovadimo pod vodstvom osebnega trenerja. In med vadbo klepetamo, kaj je lepšega," pravi Nina. Baterije pa polni na sila različne načine. "Ker nisem človek rutine, me sproščajo in radostijo različne stvari. Po potrebi ležim na tleh v dnevni sobi in do konca nabijam trash metal ali pa jočem ob klasiki, po televiziji gledam totalne bedarije ali pa berem dobro knjigo, klepetam v dobri družbi ali pa ne dvigujem telefona. Rada bi imela več časa za zelene rože brez cvetov vseh vrst, če pa bi imela možnost, bi živela v rastlinjaku sredi puščave," nam je zaupala Nina. Sicer pa je s svojim življenjem nadvse zadovoljna. Njena edina želja je, da bi ostala zdrava. "Na nek način imam vse, čudovito družino, zdrava starša, neprecenljive prijateljice in prijatelje, celo psa, navdihujočo službo, le časa bolj malo," pravi Nina.