Kasneje v procesu pojavljanja na odrih, ter ob ustvarjanju novih pesmi in nastajanju avtorske plošče 13 začuti, da je njegov kreativni potencial v prenovljeni skupini neizrabljen in da ne more več kaj bistveno prispevati k njenem nadaljevanju. Spozna, da se pogledi na glasbo in izraznost po letih mirovanja vsebinsko precej razhajajo. Sprejme odločitev in se poda na pot lastnega glasbenega ustvarjanja.
V slabih treh letih mu uspe ustvariti album enajstih avtorskih skladb, ena (Zastave) je v bistvu priredba pesmi njegove bivše skupine Niet. Da bi dodal še malo več lirične vsebine in povdarka si je teksta za dve pesmi "sposodil" pri Williamu Blake-u - Auguries of Innocence (originalen angleški tekst) in pri Francoisu Villon-u - Mali Testament, preimenovanem v Ljubezensko (slovenski prevod Janeza Menarta).
Material je v letu 2013 ob pomoči nekaj odličnih slovenskih glasbenikov uspel strniti v zvočno podobo v studiu Boruta Činča, kateremu je obenem zaupal tudi producentsko taktirko. K projektu snemanja plošče Bard mu je uspelo pritegniti izvajalce, ki so pustili vsak svoj pečat, ter dodali posnetkom izjemne nove dimenzije in specifično glasbeno atmosfero.
Sam je na plošči zapel glavni vokal, igral vse bas linije, ter večino kitar. Vse pesmi na plošči so precej sporočilne, vsebinsko in glasbeno nekoliko drugačne od tega, kar se v slovenskem glasbenem prostoru pojavlja danes. Osnovni pristop in vodilo pri snemanju so bili preprostost, glasbeni minimalizem, naraven zvok brez odvečnih efektov in dinamika. Enostavno rečeno slikanje občutkov in emocij z glasbo.
Bard je za nastope v živo izbral troje glasbenikov, poleg avtorja pesmi, pevca in kitarista Aleša Češnovarja, še mlado in perspektivno ritem sekcijo, za bobni Natašo Zamida, ter na basu Yurija Pietra Paola Barona. Projekt Bard “v živo” je zastavljen precej rockovsko električno s trojico omenjenih glasbenikov. Aranžmajsko so pesmi tokrat postavljene v enostaven a dinamičen glasbeni okvir nadgrajen s podporo Natašinih stranskih vokalov in efektnih tolkalskih vložkov.
