Zabava

Zares vedno bolj seksi

Oskar Klobučar, video Rado Petrović
13. 8. 2013, 11.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Zaključil se je letošnji Schengenfest 2013, ki je v treh dneh navdušil rekordno petindvajsettisočglavo množico, katero je zabavalo prav tako rekordno število nastopajočih skupin in didžejev.

Aleš Zanjkovič
Osvežilna Kolpa

Na prizorišče ob Kolpi v Vinici je tri dni neusmiljeno žgalo sonce in čez dan ljudem ni preostalo drugega, kot da se poskušajo ohladiti v reki, ki pa ohladitve ni prinesla, saj je bila topla kot mlaka. Vendar je splošni vtis več kot pozitiven in festival ni pustil ravnodušnega nobenega obiskovalca ter si je zares zaslužil moto 'vedno večji, vedno bolj seksi'.

Aleš Zanjkovič
Visoke temperature

Schengenfest v Vinici v Beli krajini, ki je potekal od 2. do 4. avgusta, je letos v treh dneh trajanja festivala obiskalo rekordno število obiskovalcev, ki so tja prišli poslušat zelo raznovrstno in kakovostno glasbeno zasedbo z vrhuncem v nedeljo, ko so zažgali Skunk Anansie in Dubioza kolektiv. Festival je v treh dneh minil v pozitivnem duhu in brez večjih težav, čeprav je bila vse tri dni temperatura blizu 40 stopinj Celzija.

Festival zvoka, sonca in zabave

Čeprav je organizatorjem mogoče malce zameriti izbiro šotorišča za obiskovalce, ker tam ni bilo nobene sence (nekateri obiskovalci so ga šaljivo imenovali koncentracijsko taborišče), in čakanje v dolgih vrstah za prevzem vstopnice ali nakup bonov za hrano in pijačo, pa jim nihče ne more zameriti izbire izvajalcev.

Aleš Zanjkovič
Zaželena senca

Že prvi dan festivala se je začelo zares in na glavnem odru so festival otvorili Firefly iz Ljubljane, ki so se zelo dobro držali na žgočem soncu, na elektronskem odru pa se je začelo dogajati uro pozneje, ob osmih zvečer, ko so začeli 'rolati' Spin riders. Dogajanje se je stopnjevalo ves večer, dvigovali so ga štajerci MI2, s katerimi smo šli v toplice, reggaejaši Gentleman & the Evolution, zimzeleni Nieti, ki so začeli punk porcijo večera in dosegli vrhunec ob enih zjutraj, ko so na oder prišli Hladno pivo in v dobri uri zakurili z divjim ritmom igranja. Še enkrat so opomnili obiskovalce, da ni vse tako sivo, če greš lahko s kom na pivo. Po zadnjem komadu in kratkem premoru so večer na glavnem odru s punkersko-irskim melosom ob pol štirih zjutraj zaključili Happy Ol'McWeasel. Na elektronskem odru pa dogajanja še ni bilo konec; tam je bil zvezda večera didžej David Morales s svojo house glasbo.

Naslednji dan smo po zajtrku na prizorišču lahko poslušali stand-up komike, tisti, ki jim je bilo vroče, pa so se šli hladit v Kolpo. Dogajanja na glasbenih odrih do večera ni bilo, in ker je bilo vroče kot v peklu, se je dogajanje preselilo ob in v reko, saj se je veliko ljudi kopalo, treznilo in počivalo ob Kolpi.

Tri dni vročine, kopanja in glasbenega norjenja

Ko se je večer spustil nad Vinico, so bili vsi pripravljeni na novo porcijo glasbenih užitkov - in prav to so dobili. Najbolj so komunicirali z občinstvom stari mački Plavi orkestar in poleg svojih komadov odigrali tudi zdaj že skoraj ponarodeli Dan ljubezni od Pepel in kri. Sobota je bila večer jugo glasbe, saj so nastopili še neuničljivi Partibrejkers, ki so korektno odigrali, za to, da bi kdo krenil proti njim, pa jim je zmanjkalo energije, bilo je pa tudi premalo komunikacije z občinstvom; reška skupina Denis & Denis pa se je očitno zaklenila v sobo 23, saj so ljudje raje odšli na elektronski oder poslušat drum 'n bass zasedbo Pendulum iz Avstralije, ki je napolnila prizorišče za elektronske ritme in dve uri občinstvu ni dala minute premora, da bi se odpočilo.

Sobotno dogajanje na glavnem odru je zaključila še ena legenda jugoslovanske in slovenske punk scene: Pero Lovšin s svojimi španskimi borci. Marsikdo je lahko rekel, da je bila sobota zelo uspešna, čeprav ni bila tako zveneča po imenih izvajalcev kot ostala večera.

V nedeljo je bilo še bolj vroče in vedno več onemoglih ljudi je ležalo ob Kolpi, pa tudi vedno manj se ga je pilo, kar je bila verjetno posledica primanjkovanja financ in tudi utrujenosti teles od plesa, rajanja in prevelike opitosti. Kolpa je bila še vedno pretopla, a vseeno bolj hladna od zraka, in avtor članka je v in ob njej preživel bolj ko ne ves dan, dokler se ni začela spuščati tema, ko je napočil trenutek za odhod na glasbeno prizorišče.

Nedeljski spored je obljubljal še bolj zabaven in naporen večer kot prejšnja in že en prvih nastopajočih bendov na glavnem odru, Los Explozivos iz Mehike, je poskrbel, da so bili na soncu ljudje še bolj prepoteni, kot bi bili sicer. Za njimi so nastopili Sausages in pripravili občinstvo na enega prvih vrhuncev večera – Sveže amputirano roko Satrianija, oziroma S. A. R. S., ki so bili meni osebno najboljši bend večera. Povedali so nam, kaj delajo skupščine in vlade, nam predstavili svojo perspektivo in ljubezen do plesnivega kruha.

Aleš Zanjkovič
Skunk Anansie

Po Kill Kenny je na oder prišlo prvo ime letošnjega Schengenfesta s svojo energično in jezno pevko Skin, ki je dan pred nastopom praznovala 'svoj drugi 21. rojstni dan', kot je sama povedala. Skunk Anansie so koncert pred skoraj nepregledno množico otvorili z energičnim komadom 'The skank heads (get off me)', odigrali so svoje najbolj znane uspešnice, Skin pa je med koncertom neustrašno prihajala med občinstvo in se vračala nazaj na oder, za kar so ji bili poslušalci zelo hvaležni. Redni del koncerta so zaključili s še enim energičnim komadom, 'Yes it's fucking political', in v obveznem bisu odigrali še tri komade, nato pa so se poslovili. Občinstvo je bilo po koncertu zelo utrujeno in vsi so izkoristili premor pred Dubioza kolektivom za oddih in okrepčilo.

Foto: nn
NIČ

Dubioza je na oder prišla pol ure pozneje in zabavala ter razgibavala ljudi do treh zjutraj, vmes je pa pevec od občinstva na oder dobil še joint, svojo ljubezen do trave pa so izrazili še v nekaj komadih. Bosanci so znani kot veseljaki, in temu se niso izneverili niti Dubioza kolektiv, ki so jih dan po koncertu lahko opazili kramljati z oboževalci v sosednjem kampu. Vsekakor so lahko ljudje zadovoljni tudi nad njihovim glasbenim izborom in komunikacijo z občinstvom.

Nedelja je bila najbolj naporen dan Schengenfesta, in kdor ni imel delovnih obveznosti v ponedeljek, je bil lahko zelo srečen. Ostali so pa zarana pospravili šotore in krenili v svoje kraje in službe. Nihče pa ni po festivalu ostal razočaran, čeprav je bil mogoče zaradi pomanjkanja sence kronično neprespan. Belokranjci so se izkazali za zelo gostoljubne in marsikdo si bo naslednje poletje rezerviral čas in prihranil denar za karto za naslednji Schengenfest, ki je vsako leto večji, zaradi bližine reke in razgaljenih teles pa tudi vedno bolj seksi.