Matej pravi, da se v otroštvu nikoli ni spraševal, kaj si želi postati, ko bo velik. Mlade dni je preživljal brezskrbno, sem ter tja pa je vseeno občudoval očeta, ki je kot zdravnik večino časa preživel na poti. V smehu pripominja, da si je le v vrtcu nekoč zaželel postati papež: »Še danes ne vem, s katerega planeta je pripotovala ta ideja,« dodaja prikupni pevec, ki se je v zgodnjih letih raje zadrževal v svojih sanjaških mislih ter z enim očesom sramežljivo opazoval okolico.
Neverjetno je občudoval le pripadnike živalskega kraljestva, vez pa se je očitno zakoreninila tako globoko, da se ji je uspelo ohraniti vse do danes, saj bo Matej vsak čas postal ponosni magister znanosti o živalih.
Zvesta spremljevalka glasba
Glasba je v njegovo življenje vstopila pri treh letih, ko je prvič dobil priložnost prepevati pred večjim občinstvom: »Na sestrinem krstu sem pred polno cerkvijo od začetka do konca zapel Očenaš,« se rad spominja. Občutek za melodijo ter besedilo je s podobnimi izkušnjami raslo in se vzpenjalo do trenutka, ko so se mu nepričakovano odprla vrata v svet Talentov.
»Vedel sem, v kaj se spuščam, zato sem pritisk, ki se je zgodil tako rekoč čez noč, prenesel veliko laže,« priznava Matej. »Mislim, da moraš biti precej trdna oseba, če se odločiš tako izpostaviti sodniškemu očesu javnosti – naenkrat te želijo vsi v najkrajšem mogočem času kar se da najbolje spoznati, in prav to zahteva tvojo nenehno psihično prisotnost.«
Še posebno zabavno se mu je zdelo obdobje pred polfinalnim razkritjem, ko je še užival anonimno življenje zaradi varovalnega modrega sloja. Ljudje so bili polni ugibanj, kdo vse se lahko skriva pod nenavadno barvo kože, zato so ga v trenutku, ko je odvrgel temna očala, napadli po vseh mogočih komunikacijskih sredstvih. »Telefon mi je skupaj s stranjo na Facebooku za dva dni odpovedal, v tem času pa sem prejel spodbudna in včasih celo izpovedna pisma oboževalcev, v katerih so mi pošiljali pozitivne vibracije za preostanek moje misije.«
Uživa življenje
»Svojega nadaljnjega življenja pa zagotovo nočem zapirati v toge okvire,« je odločen finalist oddaje Slovenija ima talent, ki v sebi nosi karakter raziskovalnega in precej nestanovitnega človeka. Zanesljivo ni ljubitelj vsakodnevnih rutin, saj mu te, kot je prepričan, onemogočajo, da bi okusili življenje s polno žlico. »Svoja leta na tem planetu si želim izkoristiti kar se da najbolje, saj je vsega lepega prehitro konec,« opaža 24-letnik.
Prosti čas najraje preživlja s svojimi mislimi v priljubljenih kotičkih domačega okolja, saj si le tam dodobra napolni izpraznjene baterije: »Toda čeprav porabim precej časa za posvečanje samemu sebi, ne morem trditi, da sem v tem času ponotranjil kakšne železne navade – kajti pri meni obstajajo le neobvezne razvade,« se smehlja in izda, da rad poseda v starih kavarnah in se razvaja s toplimi kofeinskimi napitki.
V glasbi pa bo še naprej ostal zvest umetniškemu imenu Blue Man, pa čeprav se ne bo več barval modro. »Modra barva ima več pomenov, zato z veseljem puščam vsakomur najti svojo interpretacijo. Brez takšne zamisli, ki se mi je sprva zdela nora in po drugi strani nadvse zabavna, se ne bi niti prijavil, kaj šele dosegel tako velikega zanimanja,« priznava Matej. »Ne glede na to, da ne bom pobarvan v modro, bo ta zaradi izjemne izkušnje nekako vedno zraven, kadar se bom predstavljal s petjem.«
