Uživanje drog se je s peščice razširilo med vso mladino. Medtem ko se je včasih še dalo nekako prepoznati in ločevati »pridne« mladostnike od uživalcev trave in obiskovalce rave partyjev, se je danes vse pomešalo med sabo in izrazitih subkultur ni več. Po besedah dr. Milana Kreka, specialista za javno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je ključen problem v tem, da se na črnem trgu pojavljajo nove in nove snovi, sintetične droge, ki posnemajo učinke prepovedanih drog. »Samo lani so odkrili sto novih snovi, ki so se pojavile v Evropi, tudi v Sloveniji. Gre za strašansko sposobno kemijo! V domačih laboratorijih lahko naredijo marsikaj, neki kemijski element prilepijo na aktivno sestavino in nastane nekaj čisto novega. Pri tem se ne ve, ali je smrtno ali ne, ne ve se, kako bo vplivalo na človeka oziroma kako in koliko mu bo škodilo. Teh novih sestavin nihče ne preizkuša, ne na živalih ne na ljudeh. Potem je časovna niša, ko ta nova snov še ni odkrita, prepoznana in zato tudi ne more biti prepovedana, v tem času pa jo lahko vzame že ogromno ljudi. Ko jo odkrijejo in prepovejo, v laboratorijih že naredijo novo.«
Droge cenejše kot pivo! Sintetične droge so zelo dostopne in poceni. V lokalih, na zabavah in glasbenih prireditvah, ki jih množično obiskujejo mladi, prodajalci kar prežijo na mlade žrtve. Droge ti lahko podari prijatelj ali jih kupiš od popolnega neznanca. Kot pove dr. Krek, so veliko cenejše kot eno pivo, in sicer zato, ker jih je mogoče narediti v majhnem kemičnem laboratoriju za zelo nizke proizvodne stroške. Nove droge sicer proizvajajo predvsem na Kitajskem in nekaj tudi v Indiji, od koder se v velikih količinah uvažajo v EU, tu pa se potem prepakirajo v končne izdelke. Odkrivanje proizvajalcev in prodajalcev je zelo težavno, saj policija ne more preganjati nikogar, če droga še ni uvrščena na seznam prepovedanih.
Smrtonosni sladoled.Po podatkih nevladne organizacije DrogArt je trenutno najbolj priljubljena nova droga 3-MMC, uporabniki jo imenujejo tudi sladoled. Gre za izomer mefedrona in spada v kategorijo RC-jev (research chemicals). Je v obliki kristalov ali belega prahu, uporabniki ga po navadi njuhajo ali pojedo. V DrogArt opozarjajo, da gre za zelo slabo raziskano snov, zato odmerjanje ni znano! Že manjši odmerek »sladoleda« povzroči veliko evforijo in zelo intenzivne spremembe zavesti, predvsem pa v preveliki količini povzroči sila neprijetne stranske učinke in zaplete, kot so krči, epilepsiji podobni napadi, srčna odpoved, vročinski udar, pomodrelost. Ko učinek popusti,večina uporabnikov začuti zelo močno potrebo po novem odmerku, zato obstaja velika nevarnost predoziranja.
Predvsem sta 3-MMC in mefedron nevarna, če ju mešamo s preostalimi stimulativnimi drogami. Takrat se namreč poveča nevarnost za vročinski udar, krče in odpoved srca! Ob mešanju z ekstazijem (MDMA) lahko pride do serotoninskega sindroma, ki lahko vodi v smrt. Izvedeli smo, da v centru za zastrupitve UKC Ljubljana najpogosteje zdravijo zastrupljence s 3-MMC in GHB/GBL.
Sicer pa so se v zadnjem času v Sloveniji pojavile nove sintetične droge, ki jih prodajajo pod imeni 3-MMC, 4-FA, metilon, 25I-NBOMe, GHB in GBL, 4-MEC, alfa-PVP, AKB-48, MXP, 5-MeO-MiPT, 5-EAPB, 5-MAPB, etizolam, bupropion, pentadron.
Sintetične droge v prosti prodaji! Povsem neverjetno je tudi, da se sintetične droge lahko dobi tudi v prosti prodaji! Mednje sodi kopalna sol, ki je pakirana v steklenički ali vrečki in res spominja na kopalno sol, tudi napis na njej je tak, v resnici pa je v njej mefedron. Gre za tako imenovane »legal high«, ki se prodajajo v lepo zapakiranih paketkih v specializiranih trgovinah oziroma »smart ali head shopih«, seks šopih ali na spletu. Obstajajo tudi RC-ji, »research chemicals«, ki se prodajajo na spletu pod pretvezo, da gre za uporabo v znanstvene namene.
Med legalne sintetične droge spadajo tudi osvežilniki zraka, nekatere je mogoče kot erotične stimulatorje oziroma popprs dobiti tako na spletu kot v trgovinah z erotičnimi pripomočki, na primer »room odorisor Purple Haze« ali stekleničke v kategoriji žgečkljive sobne arome »Buzz, Bang, Amsterdam«, celo »ekstra strong room odoriser English«. Vsi stanejo okoli deset evrov.
Ker te snovi niso prepovedane, dajejo uporabnikom lažen občutek varnosti. A da to zagotovo ni res, kaže zgodbapetnajstletnega Hrvata, ki je nedavno umrl zaradi vdihavanja »osvežilnika zraka«. Nedavno je bilo več smrti v državah EU povezanih s snovjo, imenovano 4,4'- DMAR.
Dobra stara domačica in strupeni skunk. Bi si v solati pripravili s pesticidi, strupi za podgane in insekticidi ter po umetno lučjo vzgojen regrat, v skledi pa bi ga še dodatno začinili z umetnimi kemikalijami, ki bi mu okrepile okus? Prav takšna je namreč konoplja, ki se jo dobi na črnem trgu in jo kadi skoraj polovica mladih!
Tudi na področje starih in bolje raziskanih drog namreč vstopa kemija, a tega ne mladi ne stari ne jemljejo preveč resno. Uživanje marihuane namreč strmo narašča, med mnogimi pa velja za varno drogo. O varnosti kajenja trave seveda na tem mestu ne moremo govoriti, a tisti, ki mislite, da je kajenje trave varno, ste v veliki zmoti. Zagotovo je manj škodljivo kajenje doma pridelane, tako rekoč ekološko trave, imenovane domačica. Umetno vzgojena trava (skunk) pa je do desetkrat močnejša in bolj strupena. Problem je v tem, da vso domačico porabijo gojitelji zase, za trg in prodajo pa je treba pridelek povečati, mu dodati moč in podaljšati obstojnost. To storijo z dodajanjem strupenih kemikalij.
Poleg po skunku, s katerim je preplavljen trg, jih mnogo posega po zeliščnih mešanicah za kajenje, ki vsebujejo močne sintetične kanabioide, torej snovi, ki posnemajo učinke naravne konoplje. Eden bolj znanih izdelkov je spice, naredijo pa ga tako, da različna zelišča poškropijo s kanabinoidi, ki so raztopljeni v topilu.
Raziskava ESPAD je pokazala, da je 23 odstotkov od 15- do 16-letnikov že kadilo travo, 20 odstotkov jih je »priznalo« uporabo hlapil, pet odstotkov jih je že uporabilo pomirjevala in sedative, dva odstotka anketiranih mladostnikov sta poročala o uporabi ekstazija, trije odstotki o uporabi kokaina, po dva odstotka vprašanih je poročalo o uporabi amfetaminov, kreka, LSD ter en odstotek o uporabi heroina in GHB.
Ob slabem počutju takoj klic na pomoč!
Večina sintetičnih drog je nevarna in lahko povzroči zastoj srca, odpoved ledvic in drugih organov. Povzročajo tudi depresijo, anksioznost in paranoidne reakcije. Nemalokrat se zgodi, da človek kljub zdravniški pomoči umre. Velika težava pri predoziranju z novimi snovmi je, da zelo težko ugotovimo, katero novo snov je človek zaužil, poleg tega nimamo protisredstev (antidotov) za te snovi. Zdravniki torej ne morejo zdraviti, ampak lahko le čakajo, da se droga metabolizira v telesu. Najbolj nerodno je, če se to zgodi človeku, ki je sam in ne more poklicati na pomoč. Zato priporočajo, da se gre na zabavo vedno v družbi in da si prijatelji ob morebitnih zapletih med seboj pomagajo. Če se kaj zgodi,je najbolje takoj poklicati zdravnika. Tudi od časa, v katerem človek dobi ustrezno zdravniško pomoč, je odvisno, ali bo preživel ali ne.
