Po pisanju časopisa Welt am Sonntag, ki je pridobil ekskluziven dostop do policijske statistike za leto 2023, se je število nasilnih kaznivih dejanj v Nemčiji povečalo za 8,6 % na 214.099 primerov, kar je rekordna številka v zadnjih 15 letih. V prvem letu brez pandemičnih omejitev se je skoraj za 7 % povečalo tudi število primerov nevarnih in resnih telesnih poškodb, teh je bilo kar 154.541, kar je tudi najvišja številka doslej, močno pa se je povečalo (za 7,4 %) tudi število primerov z lažjimi telesnimi poškodbami.
Vsesplošen porast kriminala, Berlin najnevarnejša dežela v Nemčiji, skoraj polovica aretiranih je tujcev
Število kriminalnih kaznivih dejanj, ki so jih zabeležili lani v Nemčiji se je povečalo na 5,94 milijona, kar je za 5,5 % več kot pa so jih našteli leto prej in kar za slabih 10 % več kot leta 2019, pred začetkom pandemije. Tretjino vseh kaznivih dejanj predstavljajo manjše tatvine. Število aretiranih osumljencev se je povečalo za 7,3 %, od tega jih kar 41,3 % ni imelo nemškega potnega lista.
Med aretiranimi, ki niso imeli nemškega državljanstva, je bilo največ beguncev, prosilcev za azil in tistih, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Zabeležili so tudi močan porast kaznivih dejanj nedovoljenega vstopa v državo, saj se je ta povečal za 40 % glede na leto 2022.
Med vsemi nemškimi deželami so največjo porast kriminala zabeležili v Berlinu, ki se je tudi uvrstil na prvo mesto glede najbolj nevarnega mesta za življenje z vidika kriminala, na drugem mestu je Bremen, sledi mu Hamburg. Najvarnejša nemška dežela še vedno ostaja Bavarska.
Politiki navajajo več razlogov za takšno povečanje
Herbert Reul, notranji minister zahodne zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, je v odzivu na porast nasilnih zločinov dejal, da se je razpoloženje v nemški družbi spremenilo. "Konflikti se hitreje rešujejo s pestmi namesto z besedami. Vžigalica se je skrajšala," je za Welt am Sonntag povedal konservativni poslanec. Ko je opisal, kako sta vojni v Gazi in Ukrajini dodatno spodbudili delitev v družbi, je dejal: "To je kot velik sod smodnika."
Nemčija beleži tudi močan porast antisemitizma in islamofobije, odkar je Hamas 7. oktobra začel napad na Izrael, Izrael pa se je maščeval z veliko zračno in kopensko ofenzivo v Gazi. Ob upoštevanju drugih razlogov je notranja ministrica Spodnje Saške Daniela Behrens dejala: "Lahko domnevamo, da porasta nasilnega kriminala ni več mogoče razlagati zgolj z učinki dohitevanja po pandemiji COVID-19." Inflacija, povečana mobilnost po pandemiji in migracije so bili verjetni razlogi za povečanje, je še pridala Behrensova.
