Podnebni dogovor

Časa za ohranitev življenja, kot ga poznamo, imamo le še 6 let

Žiga Kariž
18. 12. 2023, 06.10
Deli članek:

Slovenija spada med države, kjer je segrevanje zaradi podnebnih sprememb hitrejše. Preverili smo, kaj za nas pomeni dogovor, ki so ga sklenili na okoljskem vrhu v Dubaju.

profimedia
Politki so prepričani, da gre za zgodovinski dogovor.

Predstavniki 198 držav so v sredo na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju potrdili dogovor, ki prvič v zgodovini vključuje fosilna goriva oziroma poziv k odmiku od njih, a ne omenja njihove popolne odprave. Odzivi so različni, od navdušenih na Zahodu do previdnih v otoških državah. Po ocenah stroke je dogovor pomanjkljiv predvsem zato, ker ne prinaša zavez in ne predvideva sankcij za države, ki bi jih kršile.

»Dogovor daje nedvoumen signal, da je prihodnost v obnovljivih virih energije, in ne fosilnih gorivih,« so dogovor komentirali na slovenskem ministrstvu za okolje, podnebje in prostor. Ob tem so poudarili, da gre za prvi korak v pravo smer, da pa so si prizadevali za bolj ambiciozen izid.

Kupi denarja

Ministrstvo izpostavlja tudi operacionalizacijo Sklada za škode in izgube, ki bo najranljivejšim pomagal pri obnovi po podnebnih katastrofah. V sklad je že najavljenih 750 milijonov evrov vplačil; za kako »majhno« vsoto gre, izkušamo na lastni koži, medtem ko odpravljamo posledice lanskih ujm, katerih škoda je ocenjena na več milijard evrov. Veliko več denarja, kar sto milijard evrov, se je zbralo Zelenem podnebnem skladu. Sredstva bodo namenjena za ukrepe v državah v razvoju. Denarja bo v prihodnje še več, saj so razvite države, vključno s Slovenijo, sklenile, da bodo finance za podnebno prilagajanje več kot podvojile.

Časa zmanjkuje

A vse to je, glede na odzive stroke in nevladnih organizacij, premalo. Lučka Kajfež Bogataj meni, da nam namreč zmanjkuje časa. »Časa zmanjkuje! Zato bi moral dogovor vsebovati pravno obvezujoče zaveze, opredeljene s številkami in časovnico do leta 2030. Če bomo nadaljevali današnji tempo kurjenja fosilnih goriv, imamo namreč le še šest let možnosti, da dosežemo omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje,« je dejala.

Takojšnje zmanjšanje izpustov

Na ministrstvu za okolje so nam povedali, da trenutne analize kažejo, da so izpusti toplogrednih plinov nedvoumno povzročili globalno segrevanje, pri čemer je globalna površinska temperatura v letih 2011–2020 dosegla 1,1 stopinje nad povprečjem temperatur v predindustrijski dobi 1850–1900. »To pomeni, da bomo preostali ogljični proračun, ki ga še imamo za ohranitev cilja 1,5 stopinje, porabili v prihodnjih nekaj letih, razen če takoj ne začnemo obsežnega in trajnega zmanjševanja emisij na globalni ravni. To zahteva globoke transformacije gospodarstev,« so zapisali na ministrstvu.

ARSO
Možni scenariji višanja temperature za Slovenijo.

Opustitev fosilnih goriv

Prvi cilj za dosego potrebnih rezultatov je opustitev fosilnih goriv, a pri tem številne države oklevajo. »Opustitev bi morala biti hitra, in to v vseh sektorjih, ne le pri proizvodnji elektrike. Tudi v prometu in industriji. Znanost je pričakovala dogovor, da bi se izpusti do leta 2030 zmanjšali že za 40 odstotkov. Po tej podnebni konferenci pa je videti, da se bodo zmanjšali za borih nekaj odstotkov, kljub prodoru novih tehnologij. Opustitev fosilnih goriv bi imela sicer, poleg blažitve segrevanja planeta, tudi številne druge pozitivne posledice, zlasti za naše zdravje in ekosisteme. Izboljšala bi se kakovost zraka in vode, kislega dežja praktično ne bi bilo več, manj bi bilo težav z ozonom in še marsikaj,« nam je povedala Lučka Kajfež Bogataj, naša najbolj znana klimatologinja.

Sloveniji je v velikem interesu, da se hitro uvedejo korenite spremembe. Spadamo namreč med države, ki je segrevanje hitrejše od povprečja. »Lansko in letošnje leto sta nam nazorno pokazali, kaj nas čaka. Pogostejše suše in požari, po drugi strani pa poplave in spremljajoče ujme,« pove Kajfež Bogatajeva. Agencija RS za okolje (Arso) je pripravila scenarije bodočih podnebnih sprememb v Sloveniji na podlagi rezultatov šestih regionalnih podnebnih modelov, ki so pokrivali Slovenijo. Rezultati kažejo možnost dviga povprečne temperature od 1,1 stopinje pa vse do 6 stopinj Celzija. Najbolj verjeten je scenarij, po katerem bi temperatura do konca stoletja v Sloveniji še naraščala in narasla za 0,9 do 2,2 stopinje.

Spremembe, ki jih bomo občutili na lastni koži

Spremembe, ki jih bomo občutili v Sloveniji, bodo izrazite. Količina padavin se bo verjetno povečala v hladni in zmanjšala v topli polovici leta, skladno s tem lahko pričakujemo daljša in izrazitejša obdobja poletne vročine in suše. Pretoki rek bodo pozimi in spomladi večji, poleti pa manjši. Nekatere reke lahko tudi presahnejo. Spremenila se bo vegetacija, prevladovale bodo toploljubne listnate drevesne vrste, v Panonski nižini pa celo zimzelene rastline. Gladina morja se bo dvignila. Snežna odeja se bo stanjšala. Pogostejši in intenzivnejši bodo ekstremni vremenski pojavi (na primer vročinski valovi, neurja s točo, orkanski veter) in vremensko pogojene naravne nesreče (zemeljski plazovi, poplave).