Blizu meje

Plačanci skupine Wagner vznemirjajo Poljake

G.G./STA
31. 7. 2023, 17.42
Posodobljeno: 31. 7. 2023, 17.46
Deli članek:

Poljsko in baltske države vznemirja peščica plačancev zloglasne skupine Wagner, ki naj bi se nastanila v bližini tromeje Belorusije, Litve in Poljske.

Profimedia
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel plačance skupine Wagner.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda je danes znova izrazil skrb glede prisotnosti ruske najemniške vojske Wagner v sosednji Belorusiji. Ob obisku enega od mejnih prehodov z Belorusijo opozoril na nevarnost "provokacij". Istočasno je sicer dodal, da trenutno ni znakov, da bi skupina Wagner kaj takšnega pripravljala.

Podobne skrbi je izrazilo že več članov poljske vlade. Poljski premier Mateusz Morawiecki je čez vikend zatrdil, da se je več kot 100 pripadnikov Wagnerja premaknilo v smeri koridorja Suwalki, ki ločuje Belorusijo od ruske enklave Kaliningrad. Redko poseljeni koridor, poimenovan po enem od tamkajšnjih poljskih mest, je strateško pomembno območje za zvezo Nato, ki v bližini ohranja stalno vojaško prisotnost. Namestnik poljskega notranjega ministra Maciej Wasik pa je danes v radijskem gostovanju sporočil, da Poljska razpolaga s podatki o premikih pripadnikov skupine Wagner. Te naj bi stalno spreminjali lokacijo v skladu s potrebami usposabljanja beloruskih enot. Osrednje oporišče imajo v osrednji Belorusiji, njihovi nadaljnji načrti pa niso znani, je povedal Wasik. Kot je še povedal član skrajno desne poljske vlade, wagnerjevci v Belorusiji niso "na dopustu". "So brezobzirni kriminalci, ki se borijo in ubijajo za denar," je poudaril. V luči razmer Varšava, skupaj z Litvo in Latvijo, razmišlja o popolnem zaprtju meje z Belorusijo.

Poljska je zaradi dejavnosti ruskih plačancev v Belorusiji v zadnjih tednih že premaknila dodatne vojaške in policijske sile proti vzhodu države. Poljska pa mejo z Belorusijo od lani varuje tudi z ograjo v dolžini 186 kilometrov. Gradnja petmetrske ograje z bodečo žico je bila odziv na migracijsko krizo leta 2021, ko je po prepričanju Varšave Belorusija namerno omogočala prihod tujcev iz Bližnjega vzhoda v državo in jih nato napotila proti zahodu, da bi se tako maščevala za sankcije, ki jih je proti beloruski vladi uvedel Bruselj.

Po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom glede poteka vojne v Ukrajini je vodja plačancev Jevgenij Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka končal še isti dan. V skladu z dogovorom je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in wagnerjevcem dovolila, da zapustijo Ukrajino in Rusijo ter odidejo v Belorusijo.