Kaj pomeni aktivacija 4. in kaj 5. člena Severnoatlantske pogodbe?

Zaostritev razmer? Fajonova ocenjuje, da aktivacije 4. člena Severnoatlantske pogodbe ne bo

E.J./STA
16. 11. 2022, 11.27
Posodobljeno: 16. 11. 2022, 11.54
Deli članek:

Odziv ministrice Tanje Fajon na včerajšnjo eksplozijo na Poljskem - bodo aktivirali 4. člen Severnoatlantske pogodbe? Kaj določa 4. člen Severnoatlantske pogodbe in kakšne posledice aktivacije?

profimedia
Zunanja ministrica Tanja Fajon je pomirila državni zbor, da aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe, o kateri naj bi sprva razmišljala Poljska in ki bi sprožila posvetovanja članic Nata, ni več na mizi.

Torkova eksplozija na vzhodu Poljske blizu meje z Ukrajino je povzročila veliko zaskrbljenosti, a trenutno se zdi, da aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe, o kateri naj bi sprva razmišljala Poljska in ki bi sprožila posvetovanja članic Nata, ni več na mizi, je danes v državnem zboru povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Fajonova se je na incident v torek zvečer, ko je na vzhod Poljske blizu meje z Ukrajino priletela raketa in ubila dve osebi, odzvala na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko, ko ji je vprašanje o tem postavil predsednik odbora Predrag Bakovič (SD). Ministrica je poudarila, da gre za "zelo resno" zadevo, ki je povzročila "veliko zaskrbljenost" in obilico pogovorov, med drugim v okviru zveze Nato in EU kot tudi v Sloveniji.

sta
Vprašanje o 4. členu in torkovem incidentu na Poljskem je ministrici postavil postavil predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Predrag Bakovič (SD).
"Izrazili smo solidarnost in sožalje najbližjim. Veliko je bilo pogovorov na najvišji ravni, tudi sama sem od sinoči stalno v stiku tako z našimi predstavništvi v Bruslju, na Severnoatlantskem zavezništvu in v evropski zunanji diplomaciji kot tudi z vsemi pristojnimi organi znotraj Slovenije," je dejala.

Aktivacije 4. člena Severnoatlantske pogodbe s strani Poljske ne bo

Preiskava incidenta sicer še poteka, prav zdaj se v Bruslju na to temo tudi sestajajo veleposlaniki zveze Nato v Bruslju, a vendarle se po besedah Fajonove zdaj že zdi, da morebitna aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe s strani Poljske, ki se je še zjutraj omenjala kot možnost, ni več na mizi. Omenjeni člen sicer določa, da se bodo pogodbenice med seboj posvetovale, kadarkoli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. 

Ministrica je poslancem še pojasnila, da je bila raketa po neuradnih informacijah izstreljena v okviru torkovega silovitega raketiranja, ki je povzročilo izdatno škodo na ukrajinski infrastrukturi in po katerem je brez elektrike ostalo sedem milijonov Ukrajincev. Za zdaj poljska stran nima potrditve, od kod je raketa priletela, je še povedala.

Obenem je obsodila torkovo rusko raketiranje ukrajinske infrastrukture, ki povzroča izjemno in nedopustno škodo, prizadeva civilno prebivalstvo in civilne cilje ter vodi v dodatno eskalacijo napetosti. "Slovenija ob vsaki priložnosti poziva k ustavitvi spopadov, začetku pogajanj za mir, a trenutno nič na kaže, da je ena ali druga stran na to pripravljena," je še dejala.

4. in 5. člen Severnoatlantske pogodbe

Aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe določa: "Pogodbenice med seboj posvetovale, kadarkoli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice."

In če bi prišlo do napada tudi na katerokoli članico Nata, pa bi se sprožil najpomembnejši člen Severnoatlantske pogodbe, to je 5. člen, ki pravi, da je napad na eno članico Nata napad na vse.

Člen 5 določa: "Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov, pomagala tako napadeni pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja. Vsak tak oborožen napad in vsi posledično sprejeti ukrepi se takoj sporočijo Varnostnemu svetu. Taki ukrepi prenehajo, ko Varnostni svet ukrene, kar je potrebno za ponovno vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru in varnosti."