Novice Svet24

Danes svoj 70. rojstni dan praznuje ruski predsednik Vladimir Putin. Ta se na svoj jubilej sooča z največjimi izzivi v svoji več kot dve desetletji trajajoči karieri na vodilnem položaju, potem ko je vse svoje dosežke zaigral z vojno v sosednji Ukrajini.

Kljub neusmiljenemu zatiranju nesoglasij, ki je večino aktivnih opozicijskih osebnosti pregnalo iz Rusije, so opazni signali, da bi lahko bila ogrožena velika priljubljenost, ki jo uživa v domovini, saj je vojna v Ukrajini razkrila in še naprej razkriva slabosti v političnem sistemu, ki ga je 23 let izpopolnjeval kot predsednik ali premier.

Ozračje je morda nepovratno spremenila vojaška mobilizacija, ki jo je Putin ukazal 21. septembra. Z njo je namreč vojna prišla v Rusijo. Tu je še ostri odziv Zahoda, ki je sankcije proti Rusiji uvajal v valovih, Švedska in Finska pa sta se po desetletjih na obrobju Nata odločili, da se pridružita čezatlantskemu zavezništvu. Rusija, skratka, že dolgo – če sploh kdaj – ni bila tako izvzeta iz mednarodne skupnosti.

Kot je dejal ruski opozicijski politik Dmitrij Gudkov: Putin je v položaju, kjer vsaka poteza vodi v poslabšanje situacije. Opozarja tudi, da je te dni situacija drugačna, kot pa je bila leta 2014, ko je bila v zraku evforija zaradi priključitve Krima Rusiji. Sicer je še prezgodaj, da bi lahko govorili o razkolu med elitami, a je dodal, da Putinov sistem se maje. Zato je prepričan, da bo do razkola prišlo, s tem pa do formacije novih centrov moči. A zaenkrat se še vse vrti okoli Putina.

A kako smo sploh prišli do sem? Britanski BBC našteva sedem ključnih trenutkov v njegovem življenju, ki so oblikovali njegove nazore in botrovali oddaljevanju od Zahoda.

Judo leta 1964

Vladimir Putin

Rojen v Leningradu, ki je še nosil posledice 872 dni trajajočega obleganja med drugo svetovno vojno, je bil Putin v šoli borben fant brez strahu. A kljub temu je v mestu, polnem uličnih tolp, potreboval prednost. Zato se je pri 12 letih najprej lotil samba, ruske borilne veščine, nato pa še juda. Bil je odločen in discipliniran – do 18. leta je imel črni pas v judu in bron z državnega mladinskega tekmovanja.

Odločnost in discipliniranost sta zdaj del njegove skrbno urejene podobe »mača«, takrat sta verjetno bili tudi potrdilo njegovega zgodnjega prepričanja, da moraš v nevarnem svetu biti samozavesten in se zavedati, da moraš, če je boj neizogiben, udariti prvi, in, kot je dejal, tako močno, da se nasprotnik ne bo mogel pobrati.

Služba v KGB leta 1968

Leningrajčani so se štaba KGB-ja, ruske osrednje varnostno-obveščevalne službe, bolj kot ne izogibali. Številni so bili tam zaslišani, krožila pa je šala, da je to najvišja stavba v Leningradu, saj je mogoče iz njene kleti videti do Sibirije. Kljub temu je 16-letni Putin tam poizvedoval za službo. A je brez vojaškega roka ali diplome ni šlo. Ker so mu priporočili diplomo iz prava, se je odločil zanjo. Tako je postal del največje tolpe v mestu, ki mu je omogočala varnost in napredovanje, čeprav ni imel povezav v političnih krogih.

Obkoljen leta 1989

Kljub vsem njegovim nadam je njegova kariera v KGB-ju stagnirala. A ker se je naučil nemščine, je leta 1985 pristal v podružnici v Dresdnu. Štiri leta pozneje se je vzhodnonemški režim začel rušiti s šokantno hitrostjo. Tako je stavbo KGB-ja v Dresdnu 5. decembra obkolila množica – Putin je poklical najbližjo posadko Rdeče armade, a mu ni prišla na pomoč, ker iz Moskve ni bilo nobenega glasu.

Takrat je spoznal strah pred nenadnim zlomom centralne oblasti. Spoznal pa je tudi, da nasprotovanje terja hiter in odločen odziv.

Profimedia

Nafta za hrano leta 1992

Po razpadu Sovjetske zveze je zapustil KGB in se znašel na plačilni listi novega župana Sankt Peterburga. Gospodarstvo je bilo v prostem padu, na Putinu pa je bilo, da pride na pomoč meščanom. Zato je za približno 100 milijonov evrov nafte in kovine zamenjal za hrano. V praksi hrane nihče ni videl, hitro zatrta preiskava pa je pokazala, da so denar v svoje žepe pospravili Putin, njegovi prijatelji in mestni kriminalci.

Tako je v 90. letih prejšnjega stoletja spoznal, da je mogoče politični vpliv vnovčiti in da so gangsterji uporabni zavezniki.

Invazija na Gruzijo leta 2008

Ko je leta 2000 postal ruski predsednik, je upal na pozitiven odnos z Zahodom, a se mu je na koncu zazdelo, da skuša ta osamiti in ponižati Rusijo. Ko se je nekdanji gruzijski predsednik Miheil Saakašvili skušal pridružiti zvezi Nato, je Putinu odneslo pokrov. Sledila je »vojaška operacija«, da si Gruzija ne bi prisvojila Južne Osetije.

Rusi so v petih dneh strli gruzijski upor. Zahod je bil ogorčen, a je ameriški predsednik Barack Obama že po letu dni ponujal »ponastavitev« odnosov z Rusijo.

Putin je takrat spoznal, da ima moč prav in da bo neenotni Zahod lajal, ne pa tudi ugriznil.

Protesti v Moskvi med letoma 2011 in 2013

Prepričanje, da so bile parlamentarne volitve leta 2011 prirejene, je sprožilo proteste, ki so se še okrepili, ko je Putin oznanil, da bo leta 2012 ponovno kandidiral. Sledila je največja manifestacija nasprotovanja pod Putinom. Sam je bil mnenja, da za protesti stoji Washington, krivdo pa je pripisal kar ameriški državni sekretarki Hillary Clinton.

To je bil za Putina dokaz, da Zahod prihaja ponj in da se je začela vojna.

Samoizolacija zaradi covida-19 med letoma 2020 in 2021

Ko je po svetu začel pustošiti covid-19, se je Putin poslužil skrajnih ukrepov. Kdorkoli se je želel srečati z njim, se je moral samoizolirati za dva tedna, nato pa iti skozi koridor z ultravijolično svetlobo, ki uničuje mikrobe, in razkužilom.

V tem času se je število zaveznikov in svetovalcev, ki so se lahko srečali z njim, dramatično skrčilo na peščico.

Izpostavljen manj alternativnim mnenjem in praktično odrezan od svoje države se je Putin »naučil«, da so vse njegove domneve bile pravilne, njegovi predsodki pa upravičeni. Semena za invazijo na Ukrajino so tako bila posejana.