Povratek

ZDA uradno znova pogodbenice pariškega sporazuma

J.P./STA
19. 2. 2021, 16.12
Posodobljeno: 19. 2. 2021, 16.15
Deli članek:

ZDA so od danes znova pogodbenice pariškega sporazuma. Njihov povratek k temu mednarodnemu dogovoru, katerega cilj je omejiti dvig globalne temperature, je bila ena od prvih potez novega ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Profimedia
Bidnov predhodnik Donald Trump je državo iz sporazuma umaknil, češ da preveč omejuje ameriško gospodarstvo.

Biden je pred mesecem dni nastopil mandat in nemudoma podpisal ukaz o vrnitvi ZDA k pariškemu sporazumu. ZDA so bile pod takratnim predsednikom Barackom Obamo v skupini skoraj 200 držav, ki so leta 2015 v francoski prestolnici zapečatile besedilo sporazuma, leta 2016 pa so ga tudi formalno podpisale.

A je nato Bidnov predhodnik Donald Trump državo iz sporazuma umaknil, češ da preveč omejuje ameriško gospodarstvo. Zaradi določil sporazuma je sicer do uradnega izstopa prišlo šele novembra lani.

"Podnebne spremembe in diplomacija znanosti nikoli več ne smeta biti dodatka v naših zunanjepolitičnih razpravah," je povratek ZDA k sporazumu komentiral ameriški državni sekretar Antony Blinken. "Naslavljanje realnih groženj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, in poslušanje znanstvenikov je v središču naših domačih in zunanjepolitičnih prioritet. Je ključno v naših razpravah o nacionalni varnosti, migracijah, mednarodnih zdravstvenih prizadevanjih in v naši gospodarski diplomaciji in trgovinskih pogovorih," je zatrdil.

Biden sicer za 22. april snuje podnebni vrh, ki bo sovpadal z dnevom Zemlje. Napovedal je, da si bo prizadeval za podnebno nevtralno gospodarstvo ZDA do leta 2050. Bidnov odposlanec za podnebne spremembe John Kerry pa je že pozval k dvigu podnebnih ambicij držav na globalnih podnebnih pogovorih novembra letos v Glasgowu.

Pariški sporazum je prvi v zgodovini, ki zavezuje tako države v razvoju kot razvite države k istemu podnebnemu cilju - omejiti dvig globalne podnebne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Ambicioznejši del dogovora govori celo o prizadevanjih za omejitev na 1,5 stopinje Celzija. V manj zavezujočem delu sporazuma so razvite države tudi ponovile obljubo o mobilizaciji 100 milijard dolarjev podnebnih financ letno.

Podnebni pogovori so bili sicer lani, ko bi moralo biti eno od ključnih let za dosego ciljev pariškega sporazuma, na zadnjem sedežu. Tja jih je potisnila globalna pandemija covida-19, zaradi katere so tudi preložili podnebno konferenco COP 26, napovedano za november v škotskem mestu Glasgow. Letos so mnogi svetovni voditelji pripravljeni nadoknaditi zamujeno, povratek ZDA k pariškemu sporazumu pa jim daje le še dodaten zagon.