Indonezija se pripravlja na množično cepljenje proti covidu-19, ki bo brezplačno. A se tega loteva drugače od večine držav, če ne vseh: namesto starejših bodo po tistih v "prvih bojnih vrstah" skušali najprej cepiti mlajšo delovno silo, torej ljudi, stare od 18 do 59 let. Tudi zato, da bi lahko znova zagnali gospodarstvo.

Prvi se je cepil 59-letni predsednik Jojo Widodo, in sicer v sredo. 77-letni podpredsednik Ma'ruf Amin je za zgodnje cepljenje prestar.

Tisti, ki ga širijo

Profesor Amin Soebandrio, ki je vladi svetoval pri omenjeni strategiji, meni, da je smiselno najprej cepiti tiste, ki delajo – ki zapustijo svoje domove in se do povratka domov gibajo. Torej tiste, za katere obstaja največja verjetnost, da bi širili novi koronavirus. Prepričan je, da je to najboljši način, da bi država dosegla čredno imuniteto.

Indonezija z 270 milijoni prebivalcev v Jugovzhodni Aziji prednjači po številu okužb. Po vladnih podatkih 80 odstotkov okužb odpade na delovno populacijo. Za več kot polovico od njih delo od doma ni izvedljivo.

Indonezijski minister za zdravje Budi Gunadi Sadikin je strategiji stopil v bran, češ da se ne gre le za gospodarstvo, temveč tudi za zaščito državljanov. Večina starostnikov v Indoneziji namreč živi v večgeneracijskih gospodinjstvih.

Indonezijski pristop pri nekaterih strokovnjakih iz tujine že vzbuja pomisleke. Svetovalec britanskega ministrstva za zdravje Robert Read opozarja, da še ni podatkov, ki bi kazali, da cepivo kakorkoli vpliva na prenos novega koronavirusa. To je eden od dveh razlogov, zakaj se tudi Združeno kraljestvo ni osredotočilo na mlajšo populacijo. Drugi je, da so bolezenski znaki pri njih običajno blažji. Da bi torej bili uspešni, bi se morali Indonezijci cepiti v resnično velikem številu.