Ladja leži le tri metre in pol pod morsko gladino, odkrili pa so jo delavci, ki nadgrajujejo prometno povezavo med Dansko in Nemčijo, obenem pa urejajo tudi turistično ponudbo na danski obali. V zadnjih mesecih so se z njo ukvarjali arheologi, ki so jo natančno preučili.

Ladje arheologi ne bodo dvignili na površje. Uredili so ji novo peščeno ležišče v morju, po novem pa bo del vodnega parka, ki bo nastal v neposredni bližini.

Pomorska bitka iz leta 1644 je bila zadnja, ki jo je Danska vodila pod vodstvom kralja Kristjana VI. Danska flota je takrat doživela uničujoč poraz, saj sta se od skupaj 17 ladij le dve izmuznili napadalcem. Med potopljenimi ladjami so arheologi zadnji dve našli leta 2012, manjkala pa je le še Delmenhorst. Ta je posebnost ne le zaradi zgodovinske vrednosti, ampak tudi tehnološke. Ladja je bila ena prvih, ki so jo v ladjedelnici naredili na osnovi že zrisanih načrtov.

V vojni med Švedsko in Dansko so se Švedi ob koncu 30-letne vojne 1643 odločili, da napadejo še Dansko in so osvojili del ozemlja. Na vrsti je bil naskok na Koebenhavn, a je danska mornarica leta 1644 preprečila izkrcanje švedskih sil na otoku. Švedi so se nato združili z Nizozemci in imeli v spopadu pred Rodbyhavnom velikansko premoč v materialu in vojski ter dosegli veliko zmago.

Vsega 17 danskih ladij s 438 topovi se je zoperstavilo napadalcem z 41 ladjami s skupaj 906 topovi. Švedsko-nizozemskim enotam pa je šel na roko tudi veter, ki jim je olajšal manevriranje. Poraz je bil neizbežen, Danska pa odtlej ni več igrala pomembnejše vloge kot pomorska velesila, a Koebenhavn je s preprečenjem prvega izkrcanja vseeno ostal Danski.