Številke v Sloveniji zanemarljive

V Italiji tulijo v en rog, a Nemčija nosi daleč največje breme

S.R.
26. 6. 2018, 08.52
Posodobljeno: 26. 6. 2018, 09.03
Deli članek:

Ima italijanska vlada prav, ko Nemčijo obtožuje, da na področju migracij ne stori dovolj za razbremenitev obalnih držav članic EU?

Profimedia
Samo v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija je več prosilcev za azil kot v vsaki posamezni državi članici EU.

Eurostat
Število izdanih odločb o azilu leta 2017.

Medtem ko italijanska vlada zaradi migracijskih tokov preko Sredozemlja vse bolj pritiska na Evropsko komisijo, je nemški časnik Die Welt postregel z nekaterimi zanimivimi podatki na področju obravnave prošenj za azil. Ti kažejo, da se po številu prosilcev za azil z Nemčijo ne more primerjati nobena druga država članica EU. Konec leta 2017 je v Nemčiji denimo živelo približno 1,41 milijona beguncev in prosilcev za azil, v Franciji približno 402,000 in v Italiji 355.000. Ker dublinska pravila določajo, da morajo begunci za azil zaprositi v državi prvega vstopa, razen če imajo družino drugje, večina strokovnjakov poudarja, da države na prvi »bojni liniji«, kot sta Grčija in Italija, nosijo preveliko breme.

V luči zadnjih pritiskov nove italijanske vlade na Evropsko komisijo, s katerimi si prizadeva za prerazporeditev bremena migracijskih tokov preko Sredozemlja, ni odveč poudariti, da samo ena nemška zvezna dežela na svojih plečih nosi večje breme kot Italija. Podrobnejši podatki namreč razkrivajo, da je zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija, ki gosti 433.236 beguncev in prosilcev za azil, sprejela več ljudi kot vsaka posamezna država članica EU, vključno z Italijo. Več beguncev in prosilcev za azil kot Grčija ima denimo samo Berlin, kjer jih je po zadnjih podatkih približno 83.000. Ob tem je treba poudariti, da številke ne vključujejo prosilcev, ki so jim prošnje zavrnili.

V Sloveniji pičlih 240

Eurostat
Odobrene prošnje za azil leta 2017.

S podobnimi številkami je postregla tudi Evropska komisija. Podatki Eurostata namreč kažejo, da so v Nemčiji lani izdali 524.185 odločb o azilu, v Italiji 78.235 in v Grčiji 24.510. V Sloveniji na drugi strani pičlih 240, pri čemer so 150 prosilcem prošnjo odobrili. Na podlagi teh podatkov lahko po navedbah časnika Die Welt sklepamo, da je Nemčija v zadnjih letih redko izvajala dublinska pravila in da je prosilcem za azil dovolila, da za azil zaprosijo pri njih. »Ta primerjava nikakor ne pomeni, Da Italija in Grčija nista obremenjeni. Ti dve močno zadolženi državi nimata zadostnih sredstev, da bi se spopadli s takšnimi azilnimi tokovi kot Nemčija. Vendar trditev, da je Nemčija obalne države pri spopadanju s pritokom priseljencev pustila na cedilu, preprosto napačna,« so zapisali pri časniku.