Enotni trg

Se nam obeta nova Jugoslavija, tokrat brez Slovenije in Hrvaške?

B.K.
29. 8. 2017, 11.20
Posodobljeno: 29. 8. 2017, 11.26
Deli članek:

Navdušenje za širitev Evropske unije na ozemlje nekdanje Jugoslavije je v zadnjih letih pojenjalo. A integracija balkanskih držav v zahodno-evropski prostor se v luči naraščajočega vpliva Rusije za zahodne sile kaže kot vedno bolj pomembna.

Profimedia
Vrh berlinskega procesa o zahodnem Balkanu v Trstu.

To je bila tudi uradna linija junijskega vrha berlinskega procesa v Trstu, kjer so voditelji nekdanjih jugoslovanskih republik in Albanije – regije, ki je danes poimenovana zahodni Balkan, govorili o finančnih programih, carinski uniji, enotnem trgu in investicijah Evropske unije za financiranje večjih infrastrukturnih projektov v tej regiji.

Vrha so se takrat udeležili voditelji Albanije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije, Črne gore, in Kosova ter voditelji za proces zainteresiranih držav članic EU iz Nemčije, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.

Izkupiček vrha je bil predvsem v zavezi k formiranju enotnega trga na zahodnem Balkanu, ki bi združil trge petih nekdanjih jugoslovanskih republik in Albanije v unijo, ki bi omogočala prost pretok blag, storitev in delavcev. Te države premorejo skupno približno 20 milijonov ljudi.

V soboto so se voditelji držav zahodnega Balkana sestali na neformalnem srečanju v albanskem mestu Durres ter se dogovorili o realiziaciji v Trstu dorečene iniciative.

Države imajo sedaj do septembra čas da imenujejo nacionalne koordinatorje, ki bodo poskrbeli, da institucije in podjetja vsake izmed sodelujočih držav, sodelujejo pri realizaciji iniciative.

Albanska podjetja iniciativo podpirajo, opozicijski politiki skeptični

Ustanovitev enotnega balkanskega trga pod vodstvom EU je v izjavi za portal Balkan Insight podprl Alban Zusi, albanski poslovnež in direktor albanske Zveze živilske industrije. Ob tem je sicer izrazil strahove, da bi lahko nekatere države od enotnega trga nesorazmerno profitirale na račun drugih držav. “Nekatere države imajo možnost subvencioniranja produktov, medtem, ko druge te možnosti nimajo,” je dejal Zusi in poudaril, da morajo takšni produkti biti pri prehodu čez mejo višje obdavčeni.

A Zusi pozdravlja iniciativo, ki bi lahko v prihodnosti vodila k integraciji balkanskega skupnega trga z enotnim trgom Evropske unije. “Balkanska podjetja se morajo še vedno veliko naučiti o skupnih trgih, postopkih, programski opremi ter o pridobivanju izkušenj, preden se vključijo v velik evropski trg,” je še dejal v pogovoru za Balkan Insight.

Nekateri politični ter gospodarski analitiki ter predstavniki opozicijskih strank pa so do ideje skeptični. Bojijo se namreč, da bi srbski izvozi dominirali skupni balkanski trg, na račun manjših držav, tudi Albanije.

Vodja opozicijske Republikanske stranke Fatmir Mediu je tako v soboto dejal, da ta iniciativa ne more biti ločena od političnega procesa normalizacije odnosov med Albanci in Srbi.