Britanska dobrodelna organizacija Oxfam, ki se bori proti revščini, v svojem novem poročilu navaja, da so jih novi podatki o porazdelitvi bogastva v državah kot so Indija in Kitajska, spodbudili k temu, da popravijo svoj izračun izpred enega leta, po katerem je bila polovica svetovnega premoženja v rokah 62 ljudi.
Osmerica najbogatejših ljudi na svetu ima v svojih rokah toliko bogastva kot revnejša polovica človeštva in takšna raven neenakosti bo lahko razdejala naše družbe, so opozorili v današnjem poročilu, ki ga objavljajo pred začetkom letnega srečanja svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Premoženje najrevnejših 3.6 milijarde ljudi je enako skupni neto vrednosti premoženja šestih ameriških, enega španskega in enega mehiškega poslovneža, trdijo v Oxfamu.
Osmerico, ki so jo izbrali iz Forbesovega seznama milijarderjev, sestavljajo ustanovitelj Microsofta Bill Gates, soustanovitelj Facebooka Mark Zukerberg, ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, ustanovitelj konfekcijske korporacije Inditex Amancio Ortega, investitor Warren Buffett, mehiški magnat Carlos Slim, prvi mož Oracla Larry Ellison in nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg.
"Obsceno je, da je tolikšno bogastvo v rokah tako maloštevilnih, medtem ko mora desetina človeštva preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan," je za časnik The Chicago Tribune povedala izvršna direktorica Oxfama Winnie Byanyima, ki se bo udeležila svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Čeprav opažajo gospodarsko rast, pa v Oxfamu opozarjajo, da je ta zelo neenakomerna. Prihodki desetih odstotkov najrevnejših prebivalcev so se med letoma 1988 in 2011 narasli za nekaj manj kot tri dolarje, medtem ko so prihodki najbogatejše desetine prebivalcev narasli za 182-krat.
V Oxfamu opozarjajo tudi na to, da obstaja povezava med globokim prepadom, ki ločuje bogate od revnih in naraščajočim globalnim nezadovoljstvom z vladajočo politiko.
"Brexit in uspešna predsedniška kampanja Donalda Trumpa, kot tudi zaskrbljujoča krepitev rasizma in razširjeno razočaranje nad vladajočo politiko sodijo med vse pogostejša opozorila, da se vedno več ljudi v bogatih državah ni pripravljeno sprijazniti s statusom quo," ugotavlja organizacija v poročilu, ki so ga naslovili Ekonomija za 99 odstotkov.
Neenakost bo ena izmed tem letošnjega Svetovnega gospodarskega foruma, ki se bo v Davosu začel v torek. Foruma se bo udeležilo okoli 3000 predstavnikov politike in gospodarstva, med drugim pa bodo govorili tudi o neenakosti. Ob tej priložnosti jih je britanska organizacija za boj proti revščini pozvala k zvišanju davkov za najbogatejše.
Seznam najhujših davčnih oaz na svetu
Multinacionalne korporacije oropajo države v razvoju vsako leto za najmanj 100 milijard dolarjev (približno 95 milijard evrov), s tem ko uporabljajo sheme za izogibanje plačilu davkov, pa je Oxfam ugotovil v poročilu, ki so ga objavili decembra lani. V njem so izpostavili 15 najhujših davčnih oaz na svetu.
Območja s seznama dajejo koncernom z izredno nizkimi ali celo ničelnimi davčnimi stopnjami, širokogrudnimi davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi možnost, da se izogibajo pravičnemu prispevku k skupnemu dobremu. "Davčne oaze so središče uničujoče davčne konkurence," je dejal Oxfamiov strokovnjak Tobias Hauschild. "Nujno jih je treba izsušiti," je dodal.
Organizacija sicer v poročilu opaža prizadevanja politike, da bi naredila red na tem področju. Skupina gospodarsko najbolj razvitih držav G20 in OECD sta denimo sprožili pobudo, da bi Applu, Googlu in drugim velikanom digitalne dobe otežili selitev dobičkov.
