Svet

Hrvati veseli, v BiH nezadovoljni, v Srbiji v bran Republiki srbski

J.P./STA
24. 3. 2016, 19.18
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Novica o obsodbi bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v Bosni in Hercegovini je sprožila takšne in drugačne odzive.

Reuters
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor.

Hrvaška vlada je danes sporočila, da pozdravlja odločitev haaškega sodišča, s katero je to bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića nepravnomočno obsodilo na 40 let zapora. Obenem so v Zagrebu opozorili, da sprava v BiH ne bo mogoča, dokler ne bo Karadžićeva zločinska in genocidna politika dokončno poražena.

Kot še izpostavljajo v hrvaški vladi, se zavedajo, da ne obstaja kazen, ki bi lahko vrnila življenje nedolžnim žrtvam, in obsodba enega glavnih akterjev agresivne velikosrbske politike v BiH je najmanj, kar so lahko dobile žrtve in njihove družine, ki so na sodbo predolgo čakale. Izrazili so zadovoljstvo, ker so Karadžića obsodili zaradi genocida in srhljivih zločinov nad Hrvati in Bošnjaki v BiH.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ocenila, da je današnja sodba majhna tolažba za žrtve grozljivih zločinov, "ki bodo neizbrisno zapisani v evropski in svetovni zgodovini". A predsednica verjame, da je sodba jasno sporočilo tistim, ki danes izvajajo zločine proti človeštvu in mednarodni terorizem, utemeljen na rasni in verski nestrpnosti, da bodo kaznovani.

"Čeprav gre za prvostopenjsko sodbo, je mednarodna skupnost z njo priznala, da se je v Srebrenici zgodil genocid ter da so bili v združenem zločinskem podvigu na območju Republike srbske, sedmih občin in mesta Sarajevo storjeni najhujši zločini z namenom ustvariti homogeno srbsko območje," so še sporočili iz urada hrvaške predsednice.

Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je medtem ocenil, da današnja sodba proti Karadžiću ne predstavlja zadostnega zadoščenja za potomce žrtev njegove politike sistematičnih usmrtitev in trpinčenja. "Radovanu Karadžiću so sodili. A niso premagali njegovega duha in dediščine njegove zločinske in genocidne politike. Šele ko bo to doseženo, lahko pride do sprave med ljudmi v Bosni in Hercegovini in širše," so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.

Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Zoran Milanović je sporočil, da gre za jasen opomin vsem, ki tudi danes povzdigujejo vojne zločince, posebej v BiH, da je njihova politika nevarna in mednarodno označena kot zločinska.

Hrvaška nevladna organizacija Documenta - center za soočanje z zgodovino pa je spomnila, da so Karadžića obsodili na 40 let zapora po petletnem sojenju, in ocenila, da so žrtve vojnih zločinov v BiH glede na prejšnje sodbe haaškega sodišča pričakovale dosmrtno ječo.

"Kazen Karadžiću bo pomembna za izgradnjo zaupanja samo, če bodo trpljenje žrtev priznali tudi politiki in družbe postjugoslovanskih držav, vključno z izbranimi predstavniki Republike srbske v BiH, ki bi namesto povsem neprimernega imenovanja študentskega doma na Palah po obsojenem vojnem zločincu morali storiti vse, da povrnejo škodo družinam žrtev," so zapisali v sporočilu.

Na Palah v BiH, kjer je bil sedež srbskih oblasti, ki jih je vodil Karadžić, so namreč prav to sredo svečano odprli študentski dom, poimenovan po Radovanu Karadžiću.

V Srbiji po sodbi Karadžiću odločno v bran Republiki srbski

Predsednika srbske države in vlade, Tomislav Nikolić in Aleksandar Vučić, sta po današnji sodbi haaškega sodišča Karadžiću izpostavila, da bo Beograd branil pravico do obstoja Republike srbske, ki je bila konstituirana v skladu z mirovnim sporazumom iz Daytona.

V sporočilu iz Nikolićevega urada so izpostavili, da sodba Karadžiću ne sme vplivati na usodo srbske entitete BiH. Srbski predsednik je napovedal, da bo Beograd izkoristil vse pravice in obveznosti iz daytonskega sporazuma, da pomaga pri obstoju Republike srbske.

"Pozivam vse politične predstavnike srbskega naroda v Bosni in Hercegovini, posebej v Republiki srbski, da se s skupnim stališčem borijo za svojo republiko in svoj narod, čigar usoda bi bila z današnjo sodbo lahko pod vprašajem," je sporočil Nikolić.

Tudi srbski premier Vučić je med današnjim nagovorom ob obletnici bombardiranja Srbije s strani zveze Nato opozoril vse, ki mislijo izkoristiti sodbo proti Karadžiću za politične ali kakršne koli druge napade na Republiko srbsko, da Srbija v skladu z daytonskim sporazumom tega ne bo dovolila.

"Stali bomo ob svojem narodu, zaščitili bomo njegovo pravico do obstoja kot tudi pravico do življenja in obstoja Republike srbske. Ne ogrožamo nikogar, nikomur ne bomo grozili, vendar nikomur ne bomo dovolili, da potepta Srbe samo zato, ker so Srbi," je dejal.

V petek se bo srbska vlada sestala na izredni seji, na kateri bi edina točka dnevnega reda obsodba Karadžića. Vučić se bo pred tem sestal s patriarhom srbske pravoslavne cerkve Irinejem.

Nataša Kandić iz beograjskega Fonda za humanitarno pravo (FHP) je medtem ocenila, da je bil Karadžić danes kaznovan za zločine, za katere je vedel, da so se zgodili. Po njenem mnenju je sodba pravična tako zanj kot za žrtve njegove politike, saj 40 let zapora dejansko pomeni dosmrtno ječo.

Kot je izpostavila, je današnja sodba tudi največja ovira za vsak poskus revizije in novih interpretacij dogodkov iz vojne v BiH, saj sta bila z njo potrjena genocid in namen, da se v BiH ustvari povsem srbska območja brez Bošnjakov in Hrvatov.

V BiH s sodbo Karadžiću nezadovoljni tako Bošnjaki kot Srbi

Z današnjo sodbo haaškega sodišča niso zadovoljni ne v Federaciji BiH ne v Republiki srbski. Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović je sicer sodbo označil za zgodovinsko.

Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić pričakuje, da bo haaško tožilstvo za pritožbo, ki jo je že napovedalo, pripravilo boljše dokaze in doseglo strožjo obsodbo ter predvsem dokazalo, da je bil storjen genocid ne le v Srebrenici, ampak tudi v drugih sedmih občinah iz obtožnice. Karadžić je bil namreč danes spoznan za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, ne pa za genocid v občinah Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik.

Tudi eden pobudnikov za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih na območju bivše Jugoslavije Amir Kulagić je izrazil razočaranje z današnjo sodbo. "Zdi se mi, da so z današnjo sodbo poslali sporočilo tistim, ki so izvajali genocid, da se to splača. Bojimo se, da bodo lahko nekateri mali in veliki Karadžići začeli širiti strah in sovraštvo, kar bi lahko pripeljalo do novih tragedij," je opozoril.

Predsedujoči predsedstvu BiH Izetbegović je sodbo Karadžiću označil za zgodovinski dogodek za BiH, ker je bil z njo potrjen bistven del dejstev o zločinih, ki so bili v državi storjeni med vojno. "Za človeka njegovih let in preteklosti 40 let niti ni posebna kazen, kar je pomembno, je, da je bilo presojeno grozni ideologiji in politiki," je v Sarajevu izjavil Izetbegović.

Sarajevski župan Ivo Komšić je medtem ocenil, da je pravici s tem, ko je Karadžić obsojen za zločine, ki so bili storjeni v Sarajevu in proti Sarajevčanom, zadoščeno. "Ko se vse sešteje in upošteva, bi Karadžić moral dobiti dosmrtni zapor zaradi zločina genocida, za katerega so mu dokazali odgovornost," je sicer dodal Komšić.

Predsednik parlamenta Republike srbske, srbske entitete BiH, Nedeljko Čubrilović je po drugi strani predvsem poudaril, da današnja sodba ne bo imela nobenih posledic po daytonskem mirovnem sporazumu in predvsem ne za Republiko srbsko. Kot je menil, haaško sodišče ni izpolnilo svoje misije načelnega kaznovanja vseh vojnih zločinov z namenom doseganja sprave, ampak je pokazalo politično pristranskost in selektivni pristop k pravici, saj je bilo doslej med 161 obtoženimi kar 110 Srbov.

Nobena sodba, vključno s sodbo proti Karadžiću, ne more zmanjšati moči Republike srbske, pa je dejal predsednik srbske entitete BiH Milorad Dodik. Kot je dejal, so mnogi komaj pričakovali današnjo sodbo, da bi znova sprožili gonjo proti Republiki srbski.

Božo Ljubić je v imenu Hrvaškega narodnega sabora v BiH poudaril, da je današnja sodba izjemno pomembna, a da ne bo prinesla katarze in ne bo zadostila pravici v državi, v kateri se je vojna nadaljevala z drugimi sredstvi, kot je etnično čiščenje Hrvatov tudi po sklenitvi "nepravičnega daytonskega spororazuma".

Šuklje: Sodba Karadžiću pomembna, a bo sledilo nadaljevanje

Diplomat in strokovnjak za Balkan Borut Šuklje je obsodbo Karadžića označil za pomembno. Hkrati je opozoril, da gre za sodbo na prvi stopnji, na katero se bo pritožil, tako da bo še sledilo nadaljevanje.

Kot je povedal, pomeni izrečena dolžina kazni praktično dosmrtni zapor. Meni pa, da gre za pomembno sodbo, ker se je s tem dokončal postopek, saj se je na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije dogajalo, da se postopki niso končali, ker so krivci umrli.

Haaško sodišče je s tem pokazalo, da želi s sodbami zaključiti svoje delo, je dejal Šuklje.

Kot pomembno, pa tudi pričakovano, je označil to, da so sodniki Karadžića spoznali za krivega za genocid v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov julija leta 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov. To so presodili na podlagi zadostnih dokazov, medtem ko ga za genocid v drugih sedmih občinah v BiH niso obsodili, je spomnil. Poudaril je, da bo obsodba za genocid v Srebrenici imela velik politični odjek.

Pri tem je še izpostavil, da je bil problem vojne v BiH v tem, da jo je bilo na začetku težko razumeti, saj je bilo v njej združeno vse - etnična, državljanska in verska vojna, praktično vojna vseh proti vsem. Obenem je imela ta vojna "za sabo zelo veliko politično podlago, podlago velikega projekta Velike Srbije, ki ga je Karadžić kot prvi operativec v BiH uspešno in vestno izpolnjeval".

Obenem je dobro vedel in tudi izkoriščal, da je imela ta ideja tudi podporo v drugi ideji nastanka velike države - ideji drugačne Hrvaške, velike Hrvaške, ki jo je zagovarjal hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Tako je Karadžić lahko deloval v zelo širokem prostoru, kar je verjetno eden od razlogov, da je bil tako dolgo časa na begu in da je imel zagotovila, da ne bo sodno preganjan, če se bo sam umaknil s položaja, kar je leta 1996 tudi storil, je še spomnil Šuklje, ki je dodal, da so omenjena zagotovila omenili tudi v današnjem izreku sodbe.