Slovenija

Če se zapre avstrijski trg...

Breda Dušič Gornik
24. 3. 2016, 18.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Na nekaterih območjih so postale razmere zaradi lubadarja že neobvladljive, saj iz gozda ni mogoče pospraviti toliko poškodovanega lesa. Na novomeškem še umirjeno, a kaj se bo zgodilo letos?

B. D. G.
Andrej Držaj, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri novomeški enoti ZGS

Od začetka leta 2015 do danes je bilo lastnikom slovenskih gozdov za izvedbo sanitarnega poseka zaradi podlubnikov izdanih več kot 40 tisoč odločb za posek dobrih 2,3 milijona kubičnih metrov poškodovane lesne mase. Odločbe je dobilo več kot 20 tisoč lastnikov gozdov.

LANI NAJVEČJI NAPAD

Po letu 2013 so se spet vrstile izredne suše in poletne vročine, ki se jim je februarja 2014 pridružil še žledolom. »Pri nas žled ni naredil toliko škode kot ponekod drugod, je pa toliko poškodoval drevesa, da je ustvaril ogromno gradiva (polomljenih vej, vrhov) za podlubnike. Tako smo konec poletja 2014 evidentirali že kar 70 tisoč kubičnih metrov lubadark (napadenih dreves, o. p.), po milih zimah in lanskem vročem poletju pa je nastalo obilo materiala za zalego, zato smo imeli lani največ napadenega smrekovega lesa doslej, kar 127 tisoč kubičnih metrov,« je povedal Andrej Držaj, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri novomeški enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Če je bila pred desetletjem sanacija zelo počasna, saj izvoza lesa skoraj ni bilo in je les ostajal na gozdnih cestah, je bilo lani na območju enote Novo mesto precej drugače, saj je trg z lesom zelo živ in je večinoma vezan na izvoz v Avstrijo.

Najpomembnejša ukrepa za zatiranje podlubnika sta takojšen posek in predelava napadenega lesa, nato je treba ostanke vej zložiti v varstvene kupe, ki jih praviloma požgejo, lahko pa tudi zdrobijo za sekance ali za biomaso.

127.000 m3 smo imeli lani napadenega smrekovega lesa, kar je največ doslej.

KAKO BO LETOS?

Lani so na območju novomeške enote ZGS izdali 40 sklepov o dovolitvi izvršbe. Odločba praviloma nalaga lastniku sanitarni posek v 21 dneh po prejemu odločbe, če je nujno, pa lahko tudi prej. Letošnja zima je bila mila in zato ugodna za lubadarje. Ti v nižinskem svetu rojijo do konca marca, kar gozdarji nadzorujejo s kontrolnimi pastmi. Novomeški gozdarji imajo postavljenih 550 in vabe bodo nameščali takoj po velikonočnih praznikih. Kot je povedal Držaj, pa so izredno učinkovit ukrep tudi lovna drevesa, v katera se naseli 30-krat več lubadarjev kot v eno past. Gre za nekaj slabših dreves, ki jih v žariščih napada skupaj posekata terenski gozdar in lastnik, vanje se nato naseli lubadar, po šestih do osmih tednih pa jih je treba obeliti na ponjavo ali jih zapeljati v skladišče. Ta dela tudi sofinancira država, a se zanje odloči malo lastnikov.

ČE SE TRG ZAPRE ...

Na Dolenjskem je napad lubadarja še obvladljiv, medtem ko je na Postojnskem in Ljubljanskem žled povzročil toliko škode, da je v gozdu ostalo ogromno materiala, ki ga ni mogoče povsem pospraviti. »Sanacija ni več odvisna le od gospodarjev. Prisoten je tudi strah glede trga, saj so Avstrijci lani za območje Koroške in Štajerske že razglasili rdeči alarm zaradi lubadarja, zato bodo težave. Če bodo morali Avstrijci letos sekati, bo slovenski les ostal v slovenskih gozdovih. Če se trg poruši, bodo problemi veliki in potem bo velika težava tudi na našem območju, ker bo les ostajal na gozdnih cestah, skladišča bodo polna,« opozarja Držaj.