Svet

Milošević še zadnjič »ukanil« zahodne voditelje

Matej Klarič
12. 3. 2016, 13.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Včeraj je minilo že deset let od tega, ko je v celici zapora haaškega sodišča za posledicami infarkta umrl Slobodan Milošević. Teorije o vzrokih njegove smrti niso bile nikoli povsem pokopane.

Reuters
Milošević je bil eden od najbolj kontroverznih voditeljev na območju nekdanje Jugoslavije.

Milošević velja za enega izmed najbolj kontroverznih politikov z območja nekdanje Jugoslavije ter po mnenju mnogih za enega izmed glavnih krivcev za njen razpad in morije, ki so pretresale nekdanjo Jugoslavijo v devetdesetih letih, zato je dobil vzdevek balkanski mesar.

Slobodan Milošević, njegov znameniti citat s Kosova leta 1987, ki ga je ponesel v politične višave: "Nihče vas ne sme tepsti!"

Rodil se je leta 1941 v Požarevcu v Srbiji. Leta 1964 je diplomiral na beograjski pravni fakulteti in se poročil s profesorico Mirjano Marković, ki zdaj s sinom Markom in hčerjo Marijo živi v Rusiji. Kariero je začel kot svetovalec beograjskega župana, nato pa bil več let na čelu srbskega energetskega podjetja Tehnogas. Kasneje je postal predsednik Beograjske banke, ki je bila največja v celotni Jugoslaviji.

Politični vzpon

Leta 1989 je bil prvič izvoljen za predsednika predsedstva Srbije, za predsednika republike pa leto kasneje, ko so ga Srbi večinsko podprli na prvih večstrankarskih volitvah. V tem letu je ustanovil tudi Socialistično stranko Srbije. V osemdesetih letih je s podpihovanjem srbskega nacionalizma odigral pomembno vlogo pri razpadu Jugoslavije in vojnah, ki so tako brutalno uničile življenje na prostoru nekdanje skupne države. Na oblasti se je obdržal tudi po Natovem bombardiranju Srbije zaradi nasilja na Kosovu leta 1999. Šele v tistem času mu je Zahod dokončno odrekel podporo. Manj znano je, da je Milošević podporo Zahoda užival tudi zaradi sledenja varčevalnim ukrepom, ki so jih takrat tako kot danes narekovali centri moči.

Za 66 točk združene haaške obtožnice za vojne zločine na Hrvaškem in v BiH ter za spopade na Kosovu nikoli ni bil obsojen.

Zaton in aretacija

23. julija 1997 jebil izvoljen na mesto predsednika Zvezne republike Jugoslavije, na položaju pa je ostal do oktobra 2000, ko ga je s prestola odnesla razjarjena množica, ki je zahtevala njegov odstop. Množici so se takrat pridružili celo policisti. 1. aprila 2001 so ga aretirali in 28. junija, na srbski praznik vidovdan, izročili haaškemu sodišču.

Sum o vzrokih smrti

Pred smrtjo je imel težave s srcem, vendar ga niso želeli poslati na zdravljenje v Rusijo, saj so se bali, da se ne bo več vrnil. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi kapi. Ugibanja o vzrokih njegove smrti pa niso nikoli potihnila, saj je na neki način koristila obema stranema. Zahodu, da se ni več govorilo o njihovih zločinih, Srbiji pa, da ni bil nikoli obsojen za svoje zločine. S smrtjo je tako Milošević še zadnjič »ukanil« zahodne voditelje, saj za svoja dejanja nikoli ni bil obsojen.

Država je danes še vedno ujeta v njegovo dediščino, kjer vladajo politiki, ki so bili v devetdesetih letih izvrševalci njegovih ukazov na bojiščih.