Svet

Epidemija: virus prašičje gripe morda mutira

J.P.
15. 3. 2015, 16.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Izbruh prašičje gripe je od decembra v Indiji pokončal več kot sedemsto ljudi. Gre za sev virusa H1N1, ki je leta 2009 terjal na sto tisoče življenj.

Reuters

Nove raziskave pa kažejo, da se nam morda obeta še bolj smrtonosna različica. In če se virus dejansko vrača, zakaj povratka ne spremlja panika, kot je izbruhnila leta 2009? Preprosto – H1N1 se ne vrača.

Virus je zaradi sprememb v aminokislinah bolj smrtonosen.

Kot pravi LoneSimonsen z univerze Georga Washingtona, virus sploh ni šel nikamor. Ko je leta 2009 prišlo do pandemije prašičje gripe, so številni zaradi neodpornosti na nov sev zboleli. Sčasoma je virus prešel v običajno rotacijo virusov gripe. Do izbruhov pa prihaja vedno znova. V Mehiki je četrti val virusa izbruhnil med leti 2011 in 2012. V Veliki Britaniji je dve leti po pandemiji prišlo do tretjega vala, ki je terjal več življenj kot pa prvotni izbruh.

Reuters

Če bi virus gripe začel mutirati oziroma se spreminjati, bi lahko nastal nov sev.

Da torej H1N1 kroži v Indiji ni nič nenavadnega. Tam je od decembra od 8.000 prijavljenih primerov zaradi virusa pomrlo med 700 in 800 ljudi. Dejanska številka je verjetno višja, saj vsi oboleli najverjetneje niso poiskali zdravniške pomoči. Gotovo je le eno: izbruhe je potrebno spremljati, kar pa se po poročilih sodeč v Indiji ne dogaja. Če bi virus gripe začel mutirati oziroma se spreminjati, bi lahko nastal nov sev. Če torej trenutni izbruhi ne bodo dovolj dobro dokumentirali, so lahko ogrožene celotne populacije. Neodvisne raziskave raziskovalcev s Tehnološkega inštituta Massachusettsa pa že kažejo, da se je sev v Indiji že začel spreminjati, čeprav tamkajšnja uradna poročila tega ne priznavajo. Kot se izkaže, je virus zaradi sprememb v aminokislinah bolj smrtonosen ter se lažje širi. Vendar pa raziskovalci brez dodatnih informacij ne morejo presoditi, koliko in če sploh se je virus dejansko spremenil. Zato pozivajo, da se vzpostavi mreža, posvečena spremljanju virusa, s čimer bi zmanjšali vrzel med odkritjem novega seva in razvojem cepiva. Standardiziran odziv na izbruhe epidemij bi po besedah raziskovalcev z omenjenega inštituta znatno izboljšal naše možnosti zamejevanja epidemij.