Pred tem je rekord pripadal letu 2010. Takrat so našteli 82 izbruhov. Število teh je počasi naraščalo širom planeta – znanstveniki so denimo leta 1990 zaznali zgolj 55 izbruhov.
Za 1000 stopinj Celzija bolj vroče jedro.
Čeprav večina strokovnjakov tem podatkom pretirane teže ne pripisuje – šlo naj bi za povsem običajno geološko aktivnost, ki jo doživlja naš planet –, se lahko upravičeno vprašamo, kaj se dejansko dogaja v njegovi notranjščini. Po do zdaj zbranih podatkih in na njih temelječih modelih naj bi bilo povprečno število letnih ognjeniških izbruhov nekje med 50 in 60.Do 5. decembra so jih zaznali že 83.
Izbruhi ognjenikov so eden izmed načinov, da planet sprosti nakopičeno vročino, magmo in pline. Po ocenah znanstvenikov naj bi temperature zunanjega jedra planeta nihale okrog 4400 stopinj Celzija. To je za 1000 stopinj Celzija več kot pa pred dvajsetimi leti.
Standard: od 50 do 60 izbruhov na leto.
Vsako povečanje ali velika nihanja temperatur v notranjosti lahko močno vplivajo na procese, katerih lastnosti so odvisne od konvekcijskega prenosa toplote, ki prihaja iz Zemljinega zunanjega jedra: na magnetno polje, premike tektonskih plošč, mehaniko širjenja morskega dna in aktivnost vročih točk. Tam se vroča talina dviguje proti površini, zato je območje nad njimi pogosto višje od okolice in ognjeniško aktivno. Nič nenavadnega torej, da mnogi domnevajo, da predstavljajo osrednji mehanizem, ki napaja velikanske podzemne kaverne številnih svetovnih superognjenikov.
