Objavili naj bi diplomatske depeše, poročila obveščevalnih služb in kongresno korespondenco, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Dokumenti so iz let od 1973 do 1976 in so dostopni v ameriških nacionalnih arhivih. Med njimi so med drugim tudi sporočila nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Hennryja Kissingerja. Mnogi dokumenti nosijo oznako NODIS, kar pomeni, da njihova distribucija ni dovoljena, medtem ko so nekateri dokumenti bili prvotno označeni za tajne, pojasnjuje AFP.
WikiLeaks je s prvo objavo diplomatskih depeš z ameriških veleposlaništev po vsem svetu ter zaupnih vojaških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu leta 2010 pretresel diplomatski svet.
Ta objava je tudi vzrok, zakaj je Assange že od junija lani ujet na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Trdi namreč, da se v ozadju zahteve Švedske za njegovo izročitev skriva namera ZDA, da mu sodijo zaradi izdaje zaupnih informacij. Potem ko je Velika Britanija prižgala zeleno luč za njegovo izročitev na Švedsko, se je zatekel na omenjeno veleposlaništvo in Ekvador prosil za politični azil, ki ga je tudi dobil.
