Francisco B. Ortega je priznani raziskovalec telesne zmogljivosti pri mladih in profesor na Fakulteti za športne vede Univerze v Granadi v Španiji. Njegove raziskave se osredotočajo na ocenjevanje telesne dejavnosti pri mladih ter na učinke vadbe na njihovo telesno in duševno zdravje, na kognitivne sposobnosti in razvoj možganov.
V Granadi vodi program Profith, ki se osredotoča na spodbujanje telesne pripravljenosti in zdravja prek različnih znanstvenih in aplikativnih raziskav. Pomembno vlogo igra tudi pri razvoju programa Fitback, ki ga sicer vodi profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani Gregor Jurak in v okviru katerega zbirajo informacije o telesni pripravljenosti otrok in mladostnikov po vsej Evropi. Ortega je konec maja na ljubljanski fakulteti za šport predaval o pomenu telesne aktivnosti in pripravljenosti med mladimi.
Kot je ob robu svojega obiska za STA dejal Ortega, je Slovenija zlasti s svojim nacionalnim sistemom spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine SLOfit lahko zgled drugim državam. "Ta program je izjemno uspešen in dokazuje, da se kot država zavedate pomembnosti merjenja telesne pripravljenosti med prebivalci, predvsem mladimi," je dejal Ortega.
Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da se pri ljudeh, zlasti pri mladih, redno ocenjuje telesna zmogljivost. "Telesna zmogljivost je kot termometer, ki kaže, kako zdrava in sposobna je populacija na določenem območju," je dejal.
Podatki, zbrani v okviru programa SLOfit, se sicer uporabljajo tudi kot pomemben vir za oblikovanje evropskih referenčnih vrednosti telesne zmogljivosti v okviru programa Fitback. "Ta program ponuja brezplačno platformo za vse. Ko posameznik vanjo vnese rezultate testiranja telesne pripravljenosti, se zanj na podlagi vseh zbranih podatkov programa samodejno ustvari poročilo, ki nudi tudi nasvete za izboljšanje," je dejal.
Slovenija ima po njegovih besedah glede na druge države v svetu visoko stopnjo telesne aktivnosti in telesne zmogljivosti med otroki in mladostniki. Po poročilu mreže Fitback se skupaj z Islandijo, Norveško, Dansko in Finsko uvršča med prvih pet telesno najbolj pripravljenih držav v Evropi. Poročilo globalne raziskave, ki ga je leta 2022 pripravila globalna zveza Active Healthy Kids in v katerega je vključila 57 držav s šestih celin, je prav tako pokazalo, da je Slovenija poleg Danske, Finske in Japonske med vodilnimi državami na svetu na področju telesne pripravljenosti mladih.
"Lahko rečem, da ste zelo športno aktiven narod. Poleg uspešnega nacionalnega programa spremljanja telesne aktivnosti imate tudi bogato tradicijo vrhunskega športa in morda so ravno vaši športniki tisi, ki navdihujejo in spodbujajo tudi ostalo družbo h gibanju," je poudaril.
Pomembno vlogo pri tem pa po njegovem mnenju igra tudi velikost države. "V manjših državah se včasih lažje izvajajo nekatere javnozdravstvene politike, ki spodbujajo telesno aktivnost med mladimi. V Španiji, kjer živi 45 milijonov ljudi ali pa osem milijonov v eni sami regiji, kot je Andaluzija, od koder prihajam sam, je res težko oblikovati kakršnokoli nacionalno politiko," je dejal.
Ravno Španija in nekatere druge mediteranske države, kot sta Italija in Grčija, se sicer po podatkih, zbranih v programu Fitback, uvrščajo na dno lestvice po telesni pripravljenosti in na vrh lestvice s prekomerno telesno težo prebivalcev.
Tudi Slovenija se sicer sooča s podobnimi z izzivi, kot vse države po svetu, je opozoril Ortega. Kot je dejal, velik problem danes predstavlja visoka stopnja telesne neaktivnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsak četrti odrasli in 81 odstotkov mladostnikov ne ukvarja dovolj s telesno aktivnostjo. Po mnenju Ortege je to zlasti posledica današnjega načina življenja.
"Nekoč smo bili ljudje aktivni zaradi nujnosti, saj v nasprotnem primeru nismo preživeli. Morali smo loviti, nabirati hrano, se braniti pred grožnjami. Tehnološki razvoj pa nam je pozneje omogočil, da določene stvari počnemo brez pretirane fizične aktivnosti. V mnogih službah je delo v celoti fizično neaktivno. Tudi sam kot profesor na univerzi večina časa delam za računalnikom in se ne gibam," je dejal.
Čeprav današnjega toka življenja ne moremo bistveno spremeniti, pa raziskave kažejo, da lahko določena količina telesne dejavnosti prepreči večino negativnih učinkov sedečega vedenja oz. neaktivnosti, je poudaril Ortega.
Prvi korak k izboljšanju telesne aktivnosti je po njegovem mnenju ocena telesne pripravljenosti populacije in posameznikov. "Ko prepoznavamo posameznike ali regije z nizko telesno pripravljenostjo, je potrebno ukrepati - podobno kot posameznik ukrepa in se začne zdraviti, ko zboli z določeno boleznijo. Zdravilo za neaktivnost je preprosto telesna vadba, ki pa je možna le, če spodbujamo aktivno okolje," je poudaril.
Država mora zato poskrbeti za gradnjo kolesarskih stez, zelenih površin, parkov in zagotavljanje ustreznih programov telesne dejavnosti v različnih skupnostih, meni. Pri spodbujanju in izboljšanju telesne pripravljenosti mladih pa pomembno vlogo igrajo predvsem šole.
Testiranje telesne pripravljenosti bi moralo biti zgolj pedagoško orodje
Kot je poudaril, je pomembno, da učitelji telesno vzgojo v šolah naredijo zabavno in varno, brez nepotrebnega pritiska, ocenjevanja in primerjav med učenci. "Testiranje telesne pripravljenosti bi moralo biti zgolj pedagoško orodje, ki pomaga otrokom razumeti, da je telesna pripravljenost pomembna in da jo je mogoče izboljšati," je poudaril. Nenazadnje pa se morajo tudi starši zavedati pomena gibanja otrok pri načrtovanju družinskih dejavnosti, je dodal.
Kot je poudaril Ortega, je redna telesna dejavnost ključna za zdravje ljudi. "Pomaga nam preprečevati in obvladovati nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, možganska kap, sladkorna bolezen in več vrst raka. Pomembne učinke pa ima tudi na duševno zdravje ter kognitivne in možganske funkcije," je dejal.
V okviru študije Active Brains, ki jo je skupaj s kolegi izvedel na Univerzi v Granadi, je dokazal, da telesna aktivnost lahko izboljša inteligenco in akademsko uspešnost otrok. Sodelujoči otroci v študiji, ki so pet mesecev po šoli sodelovali v programu zmerne do intenzivne vadbe, so dosegli boljše rezultate na testih inteligence in akademskih veščin, zlasti pri reševanju matematičnih problemov, kot tisti, ki pri vadbi niso sodelovali.
"To je bilo prelomno odkritje v raziskavah kognitivnega razvoja otrok. Tradicionalno je namreč veljalo, da se rodimo z določeno ravnjo inteligence in da ta ostane večinoma nespremenjena vse življenje. Naša študija pa je pokazala, da vsaj v občutljivem življenjskem obdobju, kot je zgodnje otroštvo, ko se možgani še razvijajo, telesna vadba lahko poveča tako sposobnost analitičnega razmišljanja, logičnega sklepanja in hitrosti obdelave informacij kot inteligenco, ki jo z veščinami in izkušnjami posameznik pridobi skozi življenje."
Vsak gib šteje
Ob tem pa je poudaril, da čisto vsak gib šteje. "Telesno aktivni smo lahko na različne načine, s tekom, plavanjem, kolesarjenjem, hojo, otroško igro, nenazadnje tudi z opravljanjem gospodinjskim opravil. Čisto vse je pomembno in ima učinek," je dejal.
V eni od svojih raziskav je dokazal, da že zgolj prijeten sprehod dnevno pomaga ohranjati srce zdravo. Optimalno število korakov na dan se razlikuje glede na starost, v povprečju pa se priporoča med 7000 in 9000 koraki na dan za večino populacije. "Še vedno pa velja, da šteje vsak korak in da z vsakim korakom več zmanjšamo tveganje za različne bolezni," je poudaril.
Njegovo sporočilo pa je, da naj vsi vsak posameznik najde aktivnost, ki ga veseli. "Če boste namreč delali nekaj, kar vam ni všeč, boste kmalu odnehali in to vam ne bo pomagalo. Zato izvajajte tiste vaje, ki vas zabavajo in v njih uživate, sčasoma pri njih povečajte odmerek in intenzivnost," je še dodal.
