Lokalni patriotizem

Razgrete strasti v Ilirski Bistrici: Nočemo postojnskih redarjev!

Jana Krebelj
22. 5. 2024, 06.13
Deli članek:

Še preden se je začela, se je razprava o priključitvi občine Ilirska Bistrica k skupni občinski upravi občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina in Bloke sprevrgla v grobo zmerjanje po ulicah in politični spopad med občinsko opozicijo ter županom.

Jana Krebelj
Eden od napisov, ki so se v Ilirski Bistrici pojavili v sredo, daje vedeti, da del prebivalstva noče imeti opravlja z občinami Primorsko-notranjske statistične regije.

Vabilo župana Gregorja Kovačiča občinskim svetnikom, naj se udeležijo sestanka, kjer bi se seznanili z možnostjo vključitve Ilirske Bistrice v skupno občinsko upravo, ki že deluje na območju občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina in Bloke, je razgrelo spletna omrežja, še preden se je sestanek sploh zgodil. Izstopali so predvsem odzivi: »Nočemo postojnskih redarjev!«

Transparenti, ki od prejšnjega tedna visijo po Ilirski Bistrici, kažejo, da se je poleg grobe vulgarnosti pri tej temi ponovno prebudil tudi bistriški lokalpatriotizem, ki poudarja pripadnost Primorski in noče imeti nobenega opravka z občinami Primorsko-notranjske statistične regije. Prebudile so ga svetniške skupine opozicije, ki so že pred sredinim sestankom pri županu zajahale val čustev, uperjenih proti Postojni, ter se opredelile proti postojnskim redarjem, ki da bodo pisali kazni domačinom in polnili občinsko blagajno.

Nočejo »tujih« redarjev

»SDS je nastopila proti tujim redarskim službam, ki bi izvajale nadzor nad občankami in občani občine Ilirska Bistrica,« je po sestanku sporočil občinski svetnik SDS Borut Rojc. Možnosti, da bi se Ilirska Bistrica vključila v skupno občinsko upravo sosednjih občin, se je uprla tudi lista Sveži, ki jo v občinskem svetu vodi Andrej Batista. Župan je dal v vabilu na sestanek vedeti, da je glavni poudarek na uvedbi medobčinskega redarstva in inšpektorata, nam je pojasnil Batista. »V občini imamo redarja, inšpektorico, policijo, torej vse potrebne kadre, ki skrbijo za ta področja. Varnostna situacija se po našem mnenju ni poslabšala, da bi potrebovali krepitev teh služb in pridružitev skupni občinski upravi,« je prepričan. Spomnil je, da je lani občina Ilirska Bistrica dobila priznanje za najbolj varno občino v Sloveniji. »Iz teh razlogov ni nobene potrebe po krepitvi represivnih organov. Ali so v ozadju tendence po pridobivanju dodatnih sredstev v občinski proračun? Verjetno tudi, ampak mislimo, da to ni primeren in pravi način, ker na koncu to bremeni le naše občane in nikogar drugega,« je pojasnil. Lista Sveži se je po Batistovih besedah sestanka z županom udeležila le toliko, da so povedali svoje mnenje in apelirali, naj se razprava o skupni občinski upravi konča in niti ne pride do občinskega sveta.

Distancira se tudi NSi

Ne le opozicija, županu Kovačiču je hrbet pri tej temi obrnila tudi NSi, ki sodeluje v občinski koaliciji. »Smo del koalicije, ampak smo pri vsaki odločitvi samostojni,« je pojasnil Andrej Černigoj, ki je tudi podžupan Ilirske Bistrice. »Ilirska Bistrica je specifična zaradi svoje velikosti in odmaknjenosti. Menimo, da na našem območju v tem času lahko sami izvajamo vse naloge.«

Skupno občinsko upravo bi občina Ilirska Bistrica financirala s 147 tisoč evri. »Za 147 tisoč evrov bi lahko občina dodatno zaposlila tri ali štiri ljudi, ki bi bili kos nalogam, specifičnim za našo občino,« meni Černigoj. Tudi on se sprašuje, ali je treba v občini, ki je bila lani nagrajena kot najvarnejša, krepiti varnostne organe. »Nisem seznanjen s kakimi večjimi varnostnimi težavami, se pa bojim, da je bil ta sestanek samo podlaga za že sprejete odločitve,« je dejal.

Marjan Krebelj
Bistriški župan Gregor Kovačič nam je pojasnil, zakaj je do razmišljanja o vključitvi v skupno občinsko upravo sploh prišlo.

Želi občina »kasirati«?

Bistriški župan Gregor Kovačič nam je pojasnil, zakaj je do razmišljanja o vključitvi v skupno občinsko upravo sploh prišlo. Na občini imajo namreč zaposleno inšpektorico in redarja, a prva je bila dalj časa bolniško odsotna, zato je reševanje zadev, ki so v njeni pristojnosti, zastalo, drugi pa ne more delati 24 ur na dan, vse dni v tednu.

Trditve, da želi občna pripeljati »tuje« redarje, da bodo »kasirali« s pisanjem kazni za napačno parkiranje in prekoračitve hitrosti, župan ostro zavrača. Debata, ki se je razplamtela na družbenih omrežjih, je bila namenjena manipuliranju z občani, meni. Nadzor prometa je le manjši del redarskih zadolžitev. »Nihče na družbenih omrežjih ni niti z besedico omenil nadzora nad varovanjem okolja, divjimi odlagališči odpadkov, javnim premoženjem, ravnanjem z odpadki, varovanjem cest, urejanjem problematike nedovoljenih posegov v ceste, nadzora različnih uzurpacij občinskih zemljišč ... Torej tem, ki so za urejeno občino še kako pomembne in na katere nas občanke in občani redno opozarjajo,« je dejal župan.

Na pomisleke o stroških skupne občinske uprave župan odgovarja, da bi občina zanjo po prvih ocenah plačala 147 tisoč evrov, od države, ki spodbuja takšno povezovanje, pa nazaj dobila polovico denarja, torej okoli 70 tisoč evrov. Občini bi se hkrati znižali stroški za opremo, na primer za nakup avtomobilov. Župan sicer meni, da pogled skozi prizmo denarja ni pravi, saj ne govorimo o enakem obsegu storitev. »Plačaš več, vendar za to tudi dobiš veliko več, česar ob trenutni kadrovski sestavi ni mogoče v celoti realizirati,« je pojasnil.

Župan se opravičuje Postojnčanom

Na vprašanje, ali bo občina sploh vztrajala pri tej ideji, glede na to, da iz opozicije že grozijo z referendumom, hrbet pa je županu obrnil tudi del koalicije, je Kovačič najprej priznal, da se je sestanek s svetniki v sredo izjalovil. Pokazalo se je, da v delu javnosti vlada odpor do povezovanja z občinami v primorsko-notranjski regiji. Pokazalo se je tudi, da so nekateri bolj naklonjeni kadrovski krepitvi teh služb znotraj občine, ne nazadnje pa se občina lahko vključi tudi v kako drugo skupno občinsko upravo, na primer sežansko. »Cilj je doseči večjo učinkovitost redarske in inšpekcijske službe. Za učinkovito delo bi potrebovali več redarjev, da je mogoče delati v dveh izmenah in v parih, ter dodatnega inšpektorja, potrebovali pa bi tudi nekaj dodatne opreme, kar gotovo ne bi bilo poceni,« vztraja župan. Razprava o teh možnostih se je komaj začela in župan upa, da bo nadaljevanje boljše, kot je bil začetek. Pa tudi bolj spoštljivo. »Ker je od avtorjev do Postojne ter Postojnčank in Postojnčanov žaljivih transparentov težko pričakovati javno opravičilo, se v imenu večine preostalih občank in občanov naše občine, ki ne sodijo soljudi po poreklu, opravičujemo vsem, ki so jih omenjeni napisi kakorkoli prizadeli,« je še sporočil Kovačič.

Č.G.
Nadzor prometa je le manjši del redarskih nalog, pojasnjuje Kovačič.

Praksa povezovanja občin po Sloveniji

Občina Ilirska Bistrica pri vključevanju v skupno občinsko upravo, ki praviloma vključuje tudi medobčinsko inšpekcijo in redarstvo, ne orje ledine. Od 212 občin v Sloveniji jih ni v katero od 41 skupnih občinskih uprav vključenih le osem. To so Murska Sobota, Kamnik, Domžale, Ljubljana, Logatec, Ilirska Bistrica ter Cerkno in Idrija, ki pa sta med seboj povezani pri določenih nalogah, vendar za to ne dobivata državnega sofinanciranja.

Pogoj, da skupno občinsko upravo sofinancira država, je namreč, da se medsebojno povežejo vsaj tri občine. Država spodbuja takšno povezovanje, ker je skupno opravljanje nekaterih nalog lahko bolj gospodarno in učinkovito. Katere naloge bodo prenesle na skupno upravo, se dogovorijo občine same. Država prvo preneseno nalogo sofinancira v 30-odstotnem deležu, nato pa sofinanciranje za vsako naslednjo nalogo povečuje za pet odstotkov do največ 55-odstotnega sofinanciranja.