Odpravljanje škode po aferi Sodna palača

Pretres v zadnjem trenutku; v katero smer bo zaplula barka SD?

Roman Tomac
13. 4. 2024, 07.24
Deli članek:

Današnji izredni volilni kongres stranke SD bo tej prinesel novo vodstvo. Za glasove delegatov se bodo borili štirje kandidati, mi pa smo pogledali, kako se je stranka razvijala v preteklih 30 letih.

Sašo Švigelj
Tanja Fajon je odstopila po aferi Sodna palača.

Afera z nakupom sodne palače je dodobra zamajala ugled stranke SD. Notranje obračunavanje in očitki o koruptivnem poslovanju so stranko na lestvicah priljubljenosti pri volivcih in volivkah potisnili krepko navzdol. Glede na rezultate ankete Vox populi, ki jo izvaja agencija Ninamedia, bi stranko januarja, pred izbruhom afere, volilo 8,1 odstotka vprašanih, po začetku javnih obračunavanj med nekdanjo ministrico za pravosodje in vodstvom stranke pa se je podpora stranki februarja zmanjšala na le 3,9 odstotka (glede na anketo časnika Delo celo na 2,6 odstotka). Marca je sicer za malenkost zrasla, na 4,1 odstotka, kar pa še vedno ogroža politično preživetje najstarejše stranke v Sloveniji, saj bi se v primeru volitev kaj hitro lahko zgodilo, da ne bi prestopili praga parlamenta.

Posledice afere

V SD so morali ukrepati in ob odhodu Dominike Švarc Pipan se je poslovil še generalni sekretar stranke Klemen Žibert, ki s pojasnili o svoji vpletenosti v afero ni uspel prepričati javnosti, sledila pa je še napoved Tanje Fajon, da bo stranka izvedla izredni volilni kongres in izbrala novo vodstvo. Fajonova, ki stranko vodi od leta 2020, soglasja o ponovni kandidaturi za mesto predsednice ni podala in je članstvo stranke ter volivce že nagovorila s poslovilnim pismom. Na današnjem kongresu so sicer še možna presenečenja, a so do včeraj jasno namero o prevzemu vodstva pokazali le trije kandidati: evropski poslanec Milan Brglez, župan Ajdovščine Tadej Beočanin in poslanec Jani Prednik. V zadnjem trenutku se je oglasil še minister za gospodarstvo Matjaž Han, ki je svojo odločitev, da bo kandidiral, sporočil včeraj popoldne ter nemudoma postal prvi kandidat za prevzem vročega stolčka. Glede na to, da gre za ta trenutek pri volivcih najbolj priljubljenega člana stranke in vlade, je njegova kandidatura vsekakor smiselna, a ne bo imel lahkega dela. Kdorkoli bo danes uspel prepričati članstvo stranke, bo imel pred seboj težko nalogo, kako do naslednjih volitev prepričati volivce, da je stranka sposobna notranjega očiščenja in sprememb.

Robert Balen
Kandidati za predsednika SD: Tadej Beočanin, Milan Brglez in Jani Prednik (z desne). Včeraj se jim je pridružil še Matjaž Han.

Tadej Beočanin

Tadej Beočanin je od vseh štirih kandidatov morda najmanj znan, a nekateri menijo, da je to lahko celo prednost. V preteklih letih se je izkazal predvsem kot župan občine Ajdovščina, ki je pod njegovim vodstvom postala ena najrazvitejših in gospodarsko najuspešnejših občin v Sloveniji. Znotraj stranke vodi županski forum. Mesto župana Ajdovščine je zasedel že trikrat, podpora mu iz mandata v mandat le raste. Znotraj članstva SD mu morda kdo zameri izjavo, da je kljub različnim političnim pogledom doslej najbolje sodeloval z vlado Janeza Janše. V luči tega, da je stranka SD v zadnjem obdobju svoj politični profil gradila predvsem na distanciranju od prvega moža SDS in da je predsednik stranke tisti, ki ob volitvah odloča o sodelovanju ali celo oblikovanju vlade, lahko delegati njegovo izjavijo vidijo kot nepremostljivo oviro.

Milan Brglez

Milan Brglez je v stranko SD prestopil iz stranke SMC, kjer je že imel funkcijo podpredsednika. Iz nekdanje stranke so ga izključili po hudem sporu z Mirom Cerarjem. Bil je že predsednik državnega zbora. Leta 2019 je bil s preferenčnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Podal se je tudi na predsedniške volitve leta 2022, v prvem krogu pa je uspel prepričati »le« 15,45 odstotka volilnega telesa in se ni uvrstil v drugi krog. Poznavalci menijo, da ima podporo predvsem pri starejšem delu stranke SD, spet drugi menijo, da se je v predsedniški strankarski boj podal predvsem zato, da bi si olajšal ponovno izvolitev v Evropski parlament.

Jani Prednik

Koroški poslanec se je za kandidaturo za šefa stranke odločil že pred štirimi leti, a je moral takrat priznati premoč Tanji Fajon. Čeprav mu pred glasovanjem nihče ni namenjal veliko pozornosti, je na koncu prejel kar tretjino vseh glasov delegatov. Ob ponovnem volilnem kongresu oktobra 2022 Prednik ni podal soglasja h kandidaturi, čeprav je kazalo, da bi imel dobre možnosti za izvolitev. Znan je kot precej glasen kritik stranke, zagotovo pa je največ razburjenja požela njegova lanska izjava, »da stranka potrebuje nov zagon, ker je izgubila svoj vonj, okus in barvo«.

Matjaž Han

Matjaža Hana so v boju za mesto predsednika stranke pričakovali vsi poznavalci. Gre za izkušenega politika, ki je bil na šestih zaporednih volitvah izvoljen na mesto poslanca državnega zbora, leta 2013 pa je vodil tudi poslansko skupino SD. Pred vstopom v politiko je vodil družinsko podjetje, njegova največja pomanjkljivost pa je pomanjkanje formalne izobrazbe, zaključeno ima namreč le srednjo trgovsko-komercialno šolo. Trenutno v vladi opravlja funkcijo ministra za gospodarstvo, turizem in šport. Med vsemi ministri je, glede na ankete, trenutno najbolj priljubljen; kot kaže, njegovega ugleda in priljubljenosti ni omajala niti afera Sodna palača, ki je sicer zamajala temelje stranke SD.

Jure Klobčar
Matjaž Han je najbolj priljubljeni minister trenutne vlade.

Veliki čevlji

Od prvih demokratičnih volitev do danes je stranko vodilo sedem predsednikov in Tanja Fajon kot predsednica. Iz rok Milana Kučana je že leta 1989 vodenje stranke prevzel ustavni pravnik Ciril Ribičič. Stranko je vodil do leta 1993. Pod njegovim vodstvom je, še pod imenom Stranka demokratične prenove, na volitvah leta 1992 dobila 14 sedežev v državnem zboru, kar je še danes drugi najboljši volilni rezultat stranke. Leta 1993 je vodenje za kratek čas prevzel poslanec in diplomat Peter Bekeš, ko se je stranka združila še z nekaterimi manjšimi strankami na levi strani političnega pola in se ji je pridružil del članov stranke Desus, pa se je SDP preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, vodenje pa je prevzel Janez Kocijančič. Na volitvah leta 1996 je ZLSD po zaslugi glasov volivcev in volivk prejela devet sedežev v državnem zboru. Kocijančič je stranko vodil do leta 1997, ko jo prevzame Borut Pahor, ki se je na tem položaju obdržal kar 15 let, od leta 1997 do 2012.

Obdobje Boruta Pahorja

Pod njegovim vodstvom oziroma po volitvah leta 2000 je imela stranka v parlamentu 11 poslancev in poslank, Pahor pa je postal predsednik državnega zbora. Po volitvah leta 2004 zasede stranka deset sedežev v predstavniškem domu, leta 2008 pa zmaga na volitvah; v parlamentu imajo 29 sedežev in Borut Pahor postane predsednik vlade. Pahor mandata ne uspe zaključiti, SD na predčasnih volitvah uspe zadržati le deset mest v parlamentu, leta 2012 pa Pahorja na mestu predsednika po tesnem porazu na kongresu stranke nadomesti Igor Lukšič. Slednji stranko vodi do leta 2014. Na volitvah tega leta stranka zabeleži svoj najslabši rezultat v zgodovini, volivci in volivke ji namenijo le pet poslanskih mest, vodenje stranke pa za naslednjih šest let prevzame Dejan Židan. Pod njegovim vodstvom je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest, na evropskih volitvah leta 2019 pa dva mandata; osvojila sta ju Tanja Fajon in Milan Brglez. Pod Židanom je stranka SD vstopila v vlado Mira Cerarja, kjer so stranki, kot najmanjši koalicijski partnerici, pripadli trije ministrski resorji. Septembra 2018 je vstopila tudi v vlado Marjana Šarca, kjer so ji znova pripadli trije resorji, medtem ko je Dejan Židan zasedel položaj predsednika državnega zbora. Židan je z mesta predsednika stranke sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020, in položaj predal tedanji evropski poslanki Tanji Fajon. Danes bo stranka dobila svojega devetega predsednika.

Robert Balen
Borut Pahor je bil do zdaj najuspešnejši predsednik stranke.

Ponosni predniki in nasledniki

Kot zapisano, je SD stranka z najdaljšo zgodovino pri nas. Že na njeni spletni strani lahko vidimo časovni trak, ki prikazuje dogodke, ki so zaznamovali stranko ali vplivali na njen razvoj. Prva letnica, ki je vpisana, je 1848, ko je Karl Marx izdal Komunistični manifest. Na časovnico so med drugim uvrstili še ustanovitev prve in druge internacionale, rojstvo prve socialdemokratske stranke SPD leta 1875 v Nemčiji, pričetek delovanja Jugoslovanske socialdemokratske stranke, ustanovitev Komunistične partije Slovenije leta 1937 na Čebinah, oblikovanje Osvobodilne fronte leta 1941, osvoboditev Slovenije leta 1945, začetek dobe Milana Kučana s »prevlado reformističnih slik znotraj Komunistične partije Slovenije« leta 1986, demokratične volitve leta 1990, nastanek Združene liste socialnih demokratov leta 1993 in zmago Boruta Pahorja in stranke SD na volitvah leta 2008.

STA
Borut Pahor je bil do zdaj najuspešnejši predsednik stranke.