V EU je Poljska država z največ kužki na gospodinjstvo. Leta 2022 je imelo skoraj 50 odstotkov njenih državljanov, kar je 19 milijonov, vsaj enega pasjega ljubljenčka. Sledijo ji Romunija, Češka, Portugalska, Madžarska, Litva in nato Slovenija, v kateri ima 30 odstotkov gospodinjstev psa. Za nami so še: Slovaška, Belgija, Španija, Latvija, Irska, Italija in tako naprej. Izpostaviti velja še Nemčijo, ki ima daleč najštevilnejšo pasjo populacijo v EU; leta 2022 so v državi našteli kar 10 milijonov kosmatih prijateljev.
Slovenske številke
Glede na podatke je bilo v začetku leta 2005 v naši državi registriranih 125.719 psov, leta 2010 je število naraslo 195.444, leta 2020 pa že na 238.024. Samo v Ljubljani je bilo pred epidemijo registriranih okrog 24.000 psov, zdaj jih je že okoli 1500 več. Če seštejemo pse, mačke in druge vrste hišnih ljubljenčkov, je bilo v letu 2022 zabeleženih 91 milijonov gospodinjstev z vsaj eno domačo živaljo. Sicer pa ne psi, mačke so domače živali, ki jih imamo Evropejci najpogosteje doma; kar 127 milijonov mačk so naštele uradne statistike evropske industrije za živalsko prehrano. Te živijo v 26 odstotkih gospodinjstev. Psi so živeli v 25 odstotkih gospodinjstev v EU in jih je 104 milijone.
Akvariji, terariji
Evropska industrija za živalsko prehrano ima podatke še za druge živali, ki nam delajo družbo doma: v EU imamo 53 milijonov ptic (kanarčki, skobčevke …), 29 milijonov majhnih sesalcev (hrčki, morski prašički, miške …), 22 milijonov ribic in drugega akvarijskega živeža in pa 11 milijonov plazilcev, kot so kuščarji, kače …
Medtem ko so vsi našteti ljubljenčki bolj ali manj vezani na naš dom, torej živijo v notranjih prostorih, glede gibanja nekaterih ljubljenčkov na prostem, kot so mačke in psi, veljajo določena pravila. Sploh psi imajo stik z zunanjim okoljem oziroma sobivajo v njem z drugimi bitji, in tako obstajajo zakoni oziroma pravila, ki jih morajo lastniki upoštevati. Na primer, da imajo kužke na povodcu, pa tudi, da za njimi pobirajo iztrebke. Ti dve pravili izpostavljamo, ker sta najbolj nespoštovani. Če ju kršimo, so predvidene tudi globe.
100 evrov za nepobran kakec
Mnogo občin se sooča z vse več pritožbami občanov, da psi, ko jih lastniki sprehajajo, niso na povodcih, prav tako za njimi ne pobirajo iztrebkov. Sploh v večjih mestih je problematika precej občutna, še najbolj v Mestni občini Ljubljana (MOL), ki si sicer z raznimi akcijami in drugimi aktivnostmi trudi ozaveščati ljudi o obojem. Večina pasjih sprehajalcev po njihovih besedah počisti kakce in jih odloži v koške za mešane odpadke, žal pa se še vedno najdejo tudi nevestni lastniki, ki za svojim ljubljenčkom iztrebkov ne poberejo.
Za pse lepo poskrbljeno
MOL pozornost do kužkov izraža tudi s pasjimi parki, ki so ob Vilharjevi ulici (v sklopu Severnega parka), v Štepanjskem naselju, v Kosezah ob koseških blokih, v Šmartinskem parku, na Clevelandski ulici in na bregovih Ljubljanice med Štepanjskim naseljem in Fužinami. Vsi imajo znotraj igrišča stebričke s koški in vrečkami za iztrebke. MOL je sicer v Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič poskrbela tudi za dve pasji stranišči na prostem.
Lastnikom pasjih prijateljev je po mestu na javnih površinah na voljo tudi 234 pasjih stebričkov, kamor lahko odlagajo pasje iztrebke. Če iztrebkov ne bomo pospravili, nas lahko inšpektorat mestne občine oglobi s 100 evri, 200 evrov pa je kazen za tiste, ki kužkov nimajo na povodcu.
Identifikacija kršitelja
Medtem na primer v Neaplju, Tel Avivu, italijanskem mestu Bolzano in španskem mestu Malaga pošiljajo naloge za plačilo kazni za nepobrani pasji iztrebek, lastnike pa določijo z analizo DNK iz pasjega kakca. Pasji DNK pridobijo pri prijavi ali letni obnovi pasjega potnega lista, pri čipiranju in cepljenju psov. Kazni so visoke, okoli 500 evrov za nepobran kakec, poleg kazni morajo lastniki plačati še DNK-analizo. Pri nas bi bilo kaj takega težje vpeljati, saj preverjanje DNK iz iztrebka do vzpostavitve ustrezne baze podatkov ni smiselno.
