Unescova dediščina

V Škocjanskih jamah si ne želijo rekordnega obiska

Katja Kirn Vodopivec, Jana Krebelj
15. 3. 2024, 21.35
Deli članek:

Škocjanske jame je lani obiskalo nekaj več kot 185 tisoč ljudi, od tega 85 odstotkov tujih gostov. »Čeprav je številka velika, pa ne želimo dosegati rekordov,« poudarjajo v Parku Škocjanske jame (PŠJ). Zadovoljni so, da se povečuje obisk Unescovega bisera v hladnejši polovici leta.

Borut Lozej
Škocjanske jame so naravna dediščina, na katero smo lahko ponosni.

Od novembra do konca februarja je Škocjanske jame obiskalo skoraj 14 tisoč ljudi, od tega skoraj 10.000 tujih in 4000 domačih gostov. Samo v prvih dveh mesecih letos so našteli približno 5700 obiskovalcev, od tega 2000 domačih in 3700 iz tujine. Med tujimi gosti prevladujejo nemško govoreči turisti iz Nemčije in Avstrije, sledijo gostje iz Francije, Češke, Italije, Poljske in Madžarske.

Vse večji obisk v hladnih mesecih

»Zadovoljni smo, da se trend povečevanja obiska v hladnejši polovici leta nadaljuje,« je povedala Jana Martinčič iz Parka Škocjanske jame. Ker upravljajo s svetovno dediščino Unesco, ki je magnet za turiste, si prizadevajo za čim bolj enakomerno razporejen obisk, prek celega leta. Za ohranjanje ravnotežja med naravo in človekom skrbijo tudi tako, da se povezujejo in gradijo mrežo lokalnih ponudnikov, ki imajo podobna načela. »Poleg visoke kakovosti celotne ponudbe je treba izpostaviti tudi avtentičnost in pristnost, ki jo lahko turist doživi le v primeru, da 'okusi' lokalno ponudbo,« še poudarja.

Profimedia
Škocjanske jame so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam naravne dediščine.

V državnem zboru je prav ta čas v obravnavi predlog resolucije o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2024–2028. Gre za dokument, ki določa prednostne cilje javnega zavoda in konkretne ukrepe, kako jih doseči. Program varstva in razvoja bodo na predlog vlade potrjevali poslanci, obravnavali in potrdili pa so ga tudi že v odboru za infrastrukturo.

V programu varstva in razvoja PŠJ za obdobje 2024–2028 so sodelavci parka na 92 straneh opisali, kakšno je stanje Škocjanskih jam, parka in njegovega vplivnega območja. Tudi za prihodnjih pet let so ključni cilji ohranjanje, varovanje in izboljševanje naravnih vrednot, pa tudi sodelovanje in spodbujanje ohranjanja kulturne dediščine na območju parka.

Leta 2022 so omejili dnevni obisk

Med cilji, ki jih izpostavljajo v PŠJ, je tudi nadaljnje razvijanje okolju prijaznega obiskovanja Škocjanskih jam. Te so največji obisk dosegle leta 2019, ko si jih je ogledalo nekaj več kot 200.000 obiskovalcev. Leta 2022 so v PŠJ začeli tudi spletno prodajo vstopnic in omejevanje obiska na največ 150 ljudi v vodeni skupini. Postavili so si omejitev, da lahko park dnevno sprejme največ 1300 obiskovalcev.

PŠJ
Število obiskovalcev se povečuje, pa tudi razporeja prek celega leta.

Omejitev vstopa v poletnih mesecih se je izkazala kot dobra rešitev, saj ne prihaja več do dnevnih viškov obiskovalcev, ki so nezaželeni z več vidikov, je povedala Jana Martinčič.

Prav skrben odnos do okolja ter postavljanje naravovarstvenega vidika pred trženje naravne dediščine je pohvalil poslanec Svobode in do lani minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. »Park Škocjanske jame je lahko eden svetlih in vzorčnih primerov, kako se upravlja naravno dediščino v Sloveniji,« je dejal in izpostavil, da bi si lahko PŠJ vzeli za zgled tudi pri upravljanju drugih območij, ki uživajo posebno naravovarstveno zaščito.

Profimedia
Skrb za ohranitev jame mora biti del celovitega načrtovanja.

Vendar pa tudi tako pomembna območja za ohranjanje naravne dediščine niso imuna na pritiske zaradi umeščanja infrastrukture v prostor. Brežan je spomnil na prizadevanja za zajezitev Suhorce za vodooskrbo Istre, kar bi vplivalo tudi na Škocjanske jame. Pristojno ministrstvo je vztrajalo pri teh načrtih ne glede na nasprotovanje domačinov, stroke in tudi Parka Škocjanske jame. Od njih je odstopilo, ko ga je vodil Brežan. »Seveda s takšnimi infrastrukturami rešujemo druge probleme, vendar je, ko pridemo do naravnih vrednot, zavarovanih kot Unescova dediščina, gotovo treba iskati tudi druge rešitve,« je dejal v vlogi poslanca na odboru za infrastrukturo.

Tudi zdaj je v neposredni okolici PŠJ ali v njegovem vplivnem območju načrtovanih več velikih infrastrukturnih objektov, ki bi lahko z videzom ali okoljskimi vplivi vplivali na Škocjanske jame. Gradnja drugega tira že poteka, država pripravlja prostorske dokumente za gradnjo vetrnih polj na območju občin Divača in Sežana ter za gradnjo povezovalnega daljnovoda. O gradnji avtocestnega kraka do Jelšan ni še nič dorečenega, je pa ta projekt v državnih načrtih. Enako je s plinovodom do Jelšan in vodooskrbo Istre. »Z namenom preprečevanja posamičnih ali kumulativnih negativnih vplivov načrtovanih prostorskih ureditev« se bo PŠJ dejavno in dialoško vključeval v postopke priprave prostorskih aktov, napovedujejo v parku.