Zelena luč

Andreja Katič: Ureditev sodniških plač s posebnim zakonom v prvi polovici leta

S.R./STA
1. 3. 2024, 14.01
Posodobljeno: 1. 3. 2024, 15.14
Deli članek:

Kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič se je danes predstavila pristojnemu odboru državnega zbora (DZ). Ta ji je prižgal zeleno luč, poslanci pa bodo predvidoma že v torek odločali o njenem imenovanju. Glede na razmerja moči med koalicijo in opozicijo kakšnih presenečenj sicer ne gre pričakovati.

Sašo Švigelj
Andreja Katič na zaslišanju pred odborom državnega zbora.

Katičeva, ki so jo na odboru DZ za pravosodje z osmimi glasovi za in štirimi proti potrdili kot ustrezno kandidatko, je danes napovedala uresničitev odločitve ustavnega sodišča o sodniških plačah v posebnem zakonu. V luči afere glede nakupa stavbe na Litijski pa se je zavezala, da bo pred podpisom katerekoli odločitve pregledala vsebino in številke. Kot je dejala tako na odboru kot v izjavi za medije pred začetkom seje, sta s predsednikom vlade Robertom Golobom že govorila o možni uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah. "Verjamem v njegovo odločitev in jo podpiram, da skupaj s pravosodnimi deležniki pripravimo nov zakon, ki bo uredil izvršitev odločbe ustavnega sodišča. Zakon mora biti pripravljen čim prej, oziroma najkasneje v prvi polovici leta," je dejala. "Predsednik vlade se je že sestal in se bo še sestajal s pravosodnimi deležniki, en sestanek pa je sklican tudi že za prihodnji teden," je dejala. Tudi sama se je v teh dneh že sestala s predstavniki vrhovnega sodišča in tožilstva, dogovorjen pa ima tudi sestanek s predsednikom vrhovnega sodišča.

Ob tem je izpostavila neodvisnost pravosodja in pravosodnih funkcionarjev. Obenem pa ne smejo pozabiti niti na podporno osebje v pravosodju.

Afera sodna palača

Katič bo na mestu ministrice za pravosodje nadomestila Dominiko Švarc Pipan, ki je morala odstopiti po spornem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. V izjavi še pred zaslišanjem je dejala, da je z nepravilnostmi seznanjena zgolj iz medijev, zato pričakuje, da bo ob primopredaji dobila več informacij.

Potrdila je, da bo takoj preklicala vsa pooblastila uslužbencem ministrstva. "Ne, ker ne bi zaupala nekaterim sodelavkam in sodelavcem, ampak predvsem zato, da vidim, kakšna pooblastila imajo in predvsem tudi, da se lahko sama prepričam o njihovih znanjih in kompetencah za opravljanje najpomembnejših zadev," je dejala. Ob tem pa je vzela v bran zaposlene na ministrstvu, s katerimi je že delala, in dejala, da ve, "da v kolikor bi jim bila dana možnost, bi v postopku tudi opozorili na morebitne nepravilnosti". Prav tako je dejala, da je bilo na ministrstvu v tem mandatu narejenega veliko dobrega, na kar se zaradi afer pozablja.

Zaupa tudi v delo organov pregona, tisti, ki so karkoli naredili narobe, pa morajo za to tudi odgovarjati.

Sašo Švigelj
Andreja Katič na zaslišanju pred odborom državnega zbora.

Nakopičene težave

Katič sicer čakajo številni izzivi, med najzahtevnejšimi je poleg omenjenih sodniških plač in razreševanja afer naštela še prostorsko stisko v zaporih, nujne spremembe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, reševanje prostorske stiske sodišč, želi pa se lotiti tudi področja boja proti korupciji in zastaranj odmevnih primerov.

Glede boja proti korupciji je dejala, da bo skorajšnja razprava o resoluciji o preprečevanju korupcije priložnost tudi za razpravo o nujno potrebnih spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in o "nadgradnji instituta Komisije za preprečevanje korupcije".

Meni, da je treba pripraviti "nov ambiciozen zakon" za učinkovito upravljanje in odvzem premoženja, pridobljenega na neupravičen način. Tudi sicer se je zavzela za orodja za učinkovit pregon kriminala.

Dotaknila se je prenove sodniške zakonodaje in dejala, da morajo vzporedno potekati tudi postopki za pripravo tožilske zakonodaje, med rešitvami pa je izpostavila vzpostavitev enovitega sodnika in enovitega tožilca.

Prav tako je napovedala zakonodajo, ki bi preprečevala t. i. strateške, neupravičene ali slapp tožbe proti medijem, saj "ni demokracije, če ni tudi svobode medijev".

V slovenski pravni red želi prenesti tudi evropsko direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. "V mislih imam tudi kibernetski kriminal, ki želi ženske utišati, da se ne pojavljajo več ne v politiki, ne na medijskem prostoru, ne nevladnih organizacijah," je dejala in dodala, da si nekateri želijo ženske "vrniti za štedilnik". "Na to ne bomo pristali," je bila odločna.

Posodobiti je treba kazenskopravni okvir o boju proti trgovini z ljudmi ter o boju proti okoljskemu kriminalu. Napovedala je tudi posebno delovno skupino, ki bi se lotila širše novele zakona o prekrških.

Ob spremembah kazenske zakonodaje pa pričakuje tudi "pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se v zadnjem letu vse pogosteje žal pojavljajo tudi v različnih športnih panogah", pri čemer je spomnila na izgred na nedavni nogometni tekmi v Murski Soboti.