Predlog novele zakona

Društvo obolelih zaradi azbesta: Manjšina naj ne govori v našem imenu

A.S./STA
13. 2. 2024, 15.42
Deli članek:

Društvo obolelih zaradi azbesta ocenjuje, da predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, ne bi zmanjšal vplivov na zdravje ljudi. V društvu ne želijo, da manjšina govori v njihovem imenu, in opozarjajo, da nekateri predlagatelji novele skušajo rušiti dosežke društva.

Arhiv Svet24

Kot so danes sporočili iz društva, imajo več kot 25-letno tradicijo delovanja v korist azbestnih bolnikov. V društvu so laiki, ki se nočejo ukvarjati s strokovnimi zadevami, "kot so emisijske mejne vrednosti v cementarnah, kjer se sosežig uporablja pri proizvodnji cementa, in mejnimi emisijskimi vrednostmi v sežigalnicah, kjer se izključno kurijo odpadki", so poudarili.

To prepuščajo strokovnjakom, se jim pa ne zdi prav, "da o tem odloča politika ali razne eko in nevladne organizacije, ki sta jim cilj samo lastna promocija in pridobivanje državnih sredstev".

Večina njihovih članov, trenutno jih je več kot 600, je bila zaposlena v Salonitu, zato si upajo trditi, da je Salonit ves čas sledil razvoju najnovejših tehnologij in s tem tudi predpisanim mejnim vrednostim, ki veljajo v Evropi. V društvu zato opozarjajo, da predlagana novela ne bo nič zmanjšala vplivov na zdravje ljudi.

Najbolj jih moti, da so med nekaterimi pobudniki zakona, predvsem s strani medicinske stroke, tisti, ki zelo nasprotujejo aktivnostim, ki jih sami izvajajo v korist azbestnih bolnikov.

V društvu so med svojimi dosežki izpostavili sodelovanje s kliniko Golnik, kjer je bilo od odprtja ambulante za azbestne bolnike oktobra 2021 pregledanih več kot 200 pacientov, in sodelovanje z mobilno paliativno enoto za pomoč najhuje bolnim, ki se je začelo leta 2022. Kot so zapisali, glavni pobudniki predlagane novele ambulanti na Golniku še naprej nasprotujejo.

V društvu opozarjajo, da je po celi Sloveniji še veliko starih azbestnih proizvodov, zaradi česar se bodo azbestne bolezni pojavljale še desetletja. "Zato je naše društvo v letu 2023 podalo pobudo državnemu svetu, da se tudi v Sloveniji začne reševati to problematiko na državni ravni. Pobuda je bila na svetu obravnavana in podprta ter posredovana naprej," so zapisali.

Kot so še navedli, s tem pomagajo ljudem, obolelim, pa tudi vsem, ki živimo v njihovi dolini, v Sloveniji. "Absurd je, da nekateri pobudniki zakona to želijo rušiti. Zato bi v imenu društva radi povedali, da predlagatelji omenjenega zakona nikakor ne predstavljajo večine ljudi v našem okolju," so poudarili.

Kot člani društva in kot krajani pričakujejo, da bo Salonit še naprej delal v skladu z evropsko priznanimi predpisi, da bo sledil najstrožjim emisijskim predpisom in bo o tem tudi seznanjal lokalno javnost. Od medicinske stroke pa pričakujejo, da bo opravljala svoje delo, spremljala paciente in zanje poskrbela po najboljših močeh. "Da poskrbi tudi za preventivne ukrepe, kjer je potrebno, ne pa da zapira tovarne," so podčrtali.

V društvu zato ne želijo, da bi v njihovem imenu govorila peščica eko aktivistov ali nevladne organizacije v Ljubljani.

Poslanci bi morali o predlagani noveli zakona o varstvu okolja odločati na januarski seji DZ, a so to točko umaknili z dnevnega reda. Predlog sicer po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.