Jože Kotar se je v zadnjih petih desetletjih skozi fizična in psihična potovanja v realnem in metafizičnem času in prostoru izoblikoval v izjemnega umetnika z likovno govorico, ki v sebi združuje intuitivne, podzavestne težnje, izraža lastno ekspresivnost in čustvenost in sociološko filozofski premislek. Kotar opiše: »Spoznal sem, da ni dovolj, da je slikar talentiran in delaven, temveč da umetnik lahko uspe v svojem umetniškem izrazu le tako, da sprva zavestno izniči misel na lepo slikarstvo in da se posveti spontanosti izražanja. Da bi se zavedal in izoblikoval svojo kritično misel do umetnosti, sem potreboval kar nekaj časa.«
Kotarjeva kreativna intenca se v abstraktnem slikarstvu prepušča notranjim vzgibom in dopušča prosto pot izraznosti. Kotarjev abstraktni jezik pripoveduje intimno gestualno pripoved, njegove kreacije lebdijo v barvnem prostoru, ki je večkrat barvno nasičen, na momente težak, prežet z močnimi čustvi, spet drugič pa je barvno lažji, plastenje barv je 'zračno', zaplate barv pa, kot da lebdijo na površini in sporočajo prijetna občutenja. Kotarjeva umetnost želi in omogoča gledalcu, da vstopi v njegov svet: v svet burnih čustev, čustvovanj, svet razmislekov in intelektualne globine.
Kotar pravi: »Preko slike obelodanim svoj globlji notranji intimni svet. Slika je 'živa' in nas nagovarja le, ko jo človek gleda, in zato je gledalec v tem procesu ključen, je sooblikovalec in tvorec umetniškega pomena. S sliko jaz in gledalec vzpostavimo stik in čutimo vibracije in sporočilnost. Bistveno je, da se z umetnino delno spoprijateljimo, da ji odmerimo pravo svetlobo in prostor, da si zanjo vzamemo čas; le tako bomo lahko spoznali vse njene čutne in čustvene razsežnosti.«
Kotarjev sporočilni medij so poteze čopiča na platno. Kot plesalec se prepusti lastnemu notranjemu ritmu. Kotarjeve slike sporočajo otipljivost njegovega notranjega sveta: »Sam se vedno znova sprašujem, koliko in kje lahko vplivam na umetnostne, politične in družbene dogodke s stvarno, čustveno in sporočilno vsebino.«
Njegova ustvarjalna energija se sprošča na način strukturirane improvizacije. Nanosi čopiča, barvna simfonija in kompozicija se mu, plast za plastjo, razkrivajo med samim procesom slikanja. Končne poteze čopiča pa premišljeno usmerja ter jih zaključi v celovito umetniško kreacijo.
Kotar je v ustvarjalnem procesu globoko povezan sam s sabo: »Danes med ustvarjalnim procesom poslušam glasbo, ki me osvobaja vsesplošne človeške apatije, sebičnosti, manipulacij in praznoverja, v katere je pogosto ujet moj kreativni duh. Umetnost in glasba sta del mene in mi pomagata razumeti življenje, ki ga slikam. Glasba je po svoji naravi abstraktna improvizacija, zato mojim potezam, pri oblikovanju sodobne umetniške kompozicije, daje ritem in temperament, ki osmisli moje slikarsko delovanje.«
Jože Kotar je oblikoval svojstven in nekonformističen pristop k abstraktnemu slikarstvu, pri čemer se zanaša na lastno intuicijo pronicljivega dojemanja sveta okoli sebe. Kotarjeve umetniške kreacije zasedajo prostor, ki se nahaja med intuitivnim in inteligentnim zaznavanjem, opazovanjem in dojemanjem notranjega in zunanjega sveta. Kotarjeva umetnost nosi v sebi intelektualni naboj in premislek, ki ga prav z vsakim umetniškim delom pošilja v svet, med gledalce.
