Kazni iz tujine

Tudi prek meja velja biti previden, odpustkov že nekaj časa ni več

Andraž Zupančič
19. 12. 2023, 19.30
Deli članek:

Nekoč je veljalo, da so manjši grehi v prometu, storjeni v tujini, kmalu pozabljeni ... A tuja registrska oznaka danes ni več dovolj, da bi se kazni izognili.

Profimedia
V Avstriji ujamejo veliko Slovencev, njihova mreža radarjev je zelo razpršena.

Torej me, če storim prekršek v tujini, položnica lahko pričaka v domačem nabiralniku? Da, lahko. Pri nas je za te zadeve zadolženo Okrožno sodišče v Celju, ki obravnava take primere, predsednica Ksenija Ručigaj pa je povedala: "Najpogostejši prekrški so cestnoprometni. Višina izrečene globe je zelo različna in odvisna od vrste prekrška ter države izdajateljice odločbe."

Denarne sankcije določajo na osnovi odločbe in potrdila, ki ga je podpisal in potrdil pristojni organ države izdaje, ter prevoda potrdila v slovenski ali angleški jezik. Potem sodišče presodi, ali odločba izpolnjuje pogoje za izvrševanje denarne sankcije, preveri se tudi, ali je bilo kršitelju zagotovljeno pravno varstvo, in nato s sklepom odloči, ali se odločba tuje države prizna in izvrši ali pa se priznanje in izvršitev tuje odločbe zavrne. V kolikor pa voznik, zoper katerega se izvršuje denarna sankcija, globe v roku ne poravna, se ta prisilno izterja, kar opravi davčni organ. Ali z drugimi besedami, pred kaznimi iz tujine vozniki nismo varni. In če kazni ne plačate, niste naredili nič, saj izterjavo potem prevzamejo domači uradni organi.

Profimedia
Okrožno sodišče v Celju obdeluje kazni iz tujine. Teh je zdaj vedno več.
Ne morete se skriti

Pri izterjavi glob za prometne prekrške v tujini podatkov o vozilu in lastniku ne morete prikriti. Te namreč pristojno ministrstvo posreduje v tujino, če tuji organi zaprosijo zanje. Velja namreč vzajemno priznavanje denarnih kazni in posredovanje podatkov za državljane Evropske unije. V dogovor o izmenjavi podatkov o vozilih in vozniških dovoljenjih EUCARIS je vključenih kar 35 držav, za posredovanje podatkov v države, ki niso članice Evropske unije, pa morata imeti državi dvostranski sporazum. Slovenija ima takšne sporazume sklenjene z večino držav z območja bivše Jugoslavije.

Sedemdeset evrov je sicer trenutno »magična meja«, ko države tujim voznikom pogledajo skozi prste. Vendar je v nekaterih državah, denimo v Avstriji, lestvica kazni zelo »liberalno« raztegnjena in lahko v določenih primerih za prekršek prejmete nepričakovano visoko globo. Torej se na višino kazni nikakor ne gre zanašati; so tudi primeri, ko je iz drugih držav EU prišla kazen za veliko nižji znesek, kot je omenjenih 70 evrov.

Medobčinsko redarstvo
Mestni redarji so v času turistične sezone še bolj obremenjeni s tujimi vozniki.
Raje plačajte

"Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU določa, da se zavrne priznanje in izvršitev denarne sankcije, ki ne dosega 70 evrov. Glede na navedeno sodišče priznava zgolj zneske v višini najmanj 70 evrov ali več, kar pa ne pomeni, da denarne sankcije, ki je manjša od tega zneska, ni treba plačati," še svari Ksenija Ručigaj. Torej je smotrno plačati kazen, o kateri ste prepričani, da je upravičena, oziroma veste, zakaj ste jo prejeli, saj uradni dokumenti jasno navajajo čas in kraj prekrška. Če ni tako, pa naj se pri vozniku vklopi alarm in si poišče še kakšno dodatno pomoč ali pojasnilo.

Ugovor zoper evropski plačilni nalog se lahko vloži v 30 dneh, napisan pa mora biti v jeziku prekrškovnega organa. Celotna zadeva povzroči seveda še druge dodatne stroške.

Gašper Petovar
Napačno parkiranje in tuje tablice? Pri izterjavah tujcev je bolj malo uspeha.
Znani so sicer tudi primeri napak, ki mejijo na bizarnost. Pred časom smo zasledili pritožbo voznice, ki je vozila avtomobil z registrskimi oznakami Slovenj Gradca. Dobila je kazen iz Avstrije, po njeni pritožbi pa so ugotovili, da je prekršek v resnici povzročil voznik iz Švice, natančneje iz Sankt Gallna. A pri vnosu podatkov v bazo je sistem, ker Švica v tem sistemu ne sodeluje, kazen samodejno pripisal vozilu iz Slovenije.

Načeloma slovenske voznike tuje države terjajo zaradi prekrškov, kot so prekoračitev omejitve hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega pasu ali uporaba telefona med vožnjo.

Plačujejo tudi tujci pri nas, a ne vedno

A kot morajo slovenski državljani plačevati v tujini, seveda tudi tujci plačujejo kazni pri nas. Kot pravi Ksenija Ručigaj, se jim globa, stroški postopka in morebitne kazenske točke izrečejo z odločbo, torej s sodbo, plačilnim nalogom ali odločbo o prekršku. V primeru, da globe in stroškov postopka ne poravnajo v roku, se pristojnim organom v tujino pošlje predlog za priznanje in izvršitev slovenske odločbe. "Podatka o tem, kako uspešna je izterjava, nimamo. Denarna sredstva, ki jih zaprošena država izterja, so prihodek države izvršiteljice," dodaja sogovornica. Če torej ne plačate kazni za prekršek v tujini, vam lahko denar "zarubijo" pri nas, gre pa v slovenski proračun.

Na policiji se seveda srečujejo s tujci, ki pri nas niso dovolj previdni; globo morajo plačati na kraju ugotovitve oziroma storitve prekrška, če pa tega ne storijo, se plačilo zavaruje z odvzemom dokumentov. Kaznujejo jih lahko tudi mestni redarji, a je pri izterjavi teh kazni precej bolj zapleteno kot pri izterjavi glob za klasične prekrške. Zato bi si po zgledu nekaterih držav, kot sta Italija ali Hrvaška, lahko omislili specializirana podjetja, ki bi se ukvarjala z izterjavo. Potem bi bilo zaradi napačnega parkiranja v mestnih proračunih vseeno nekaj več evrov.

Veliko tujcev pri nas plačuje kazni, povezane z uporabo vinjet. Cestninski nadzorniki Darsa so letos do konca novembra zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjete izdali 54.080 plačilnih nalogov. Med kršitelji je bilo 29.700 tujcev, največ z vozili nemških registrskih oznak.

DARS
Nadzor pri vinjetah poteka brez večjih težav, praviloma kazen izterjajo kar takoj.
Avstrija na prvem mestu

Trend kazni, ki prihajajo k nam iz tujine, kaže, da so Slovenci vse manj disciplinirani, medtem pa so v tujini vse bolj dosledni pri kaznovanju in predvsem pošiljanju kazni. Na prvem mestu med državami, ki so "usodne" za slovenske voznike, je – logično – Avstrija, ki ima gosto razvejano mrežo stacionarnih radarjev: po nekaterih podatkih jih je v državi kar 110 tisoč. In med njimi je vse več takih, pri katerih je toleranca ob zaznavi presežene hitrostne omejitve le tri kilometre na uro. Zato se je letos tudi zelo povečalo število kazni. V Nemčiji slovenski vozniki, presenetljivo, storijo manj prekrškov, zelo veliko pa jih storijo na Nizozemskem, kar je malce nenavadno. Hrvaška za zdaj tudi ne izstopa, glede na število slovenskih voznikov v tej državi.