Ogrevanje

V katerih občinah bodo pozimi prejemali najvišje položnice

Žiga Kariž
15. 5. 2023, 18.05
Posodobljeno: 20. 10. 2023, 15.13
Deli članek:

Vojna v Ukrajini in ukrepi proti Rusiji so lansko ogrevalno sezono močno povišali cene ogrevanja. Kako pa kaže letos?

Profimedia
Lani so se pred posegom vlade cene ogrevanja ponekod dvignile tudi prek 250 evrov za MWh.

V dokumentih, ki določajo energetsko strategijo Slovenije, je zapisano, da primarno stremimo k uporabi skupnega daljinskega ogrevanja, kjer je to le mogoče. Ponudniki in tudi cene takega ogrevanja pa se med lokalnimi skupnostmi lahko močno razlikujejo. Cene so odvisne od energenta, ki ga ponudnik uporablja, od tega, pod kakšnimi pogoji je ponudnik energent nabavil, in seveda od števila odjemalcev. Raziskava, ki jo je objavila Agencija za energijo, je pokazala, da je bilo lani ogrevanje daleč najdražje v Trbovljah in Žalcu. Po podatkih agencije so gospodinjstva v zasavskem mestu, kjer dobava toplotne energije poteka prek gospodarske javne službe, plačevala kar 180,75 evra za megavatno (MWh) uro, nič dosti ugodnejše ni bilo ogrevanje v Oplotnici, kjer so plačevali 172,12 evra po megavatni uri, in Vrtojbi, kjer je bilo treba za megavatno uro toplotne energije plačevati 168,25 evra. Izračuni so narejeni na primeru večstanovanjske stavbe, v kateri je 30 stanovanj s kvadraturo 69 kvadratnih metrov. Povprečna cena se je oblikovala pri 112 evrih za megavatno uro, najbolj poceni pa so jo odnesli v Šaleški dolini (Velenje), kjer so plačevali manj kot 70 evrov za MWh.

Vroče zaradi visokih računov

V krajih, kjer imajo lastniško obliko izvajanja dejavnosti distribucije toplote, je bilo zaradi visokih računov najbolj vroče prebivalcem Žalca, ki so plačevali 180 evrov na megavatno uro, med dražjimi kraji so še Prevalje in Kozina. Ob tem je treba opozoriti, da se podatki podjetja Sipro, ki skrbi za ogrevanje v Žalcu, razlikujejo od podatkov Agencije za energijo, saj kažejo, da je bila povprečna cena ogrevanja 137 evrov za MWh. V cene ni vključen fiksni del, torej obračunska moč, prispevki in trošarine.

Arso
V Slovenji se v večini krajev ogrevamo več kot 200 dni na leto.

Kaj pa letos?

V Trbovljah se jim tudi letos obeta izredno drago ogrevanje, saj bodo morali zanj plačevati 178,67 evra (v ceno je že vključen DDV). To je sicer za kanček manj kot lani, a še vedno dražje kot v drugih krajih. Lansko ogrevalno sezono so v Trbovljah začeli pri 200 evrih za MWh, uspeli nato ceno znižati na 100 evrov za MWh do konca kurilne sezone, septembra so jo spet dvignili na 178 evrov za MWh. Ceno oblikuje Komunala Trbovlje, v občini pa bodo, kot kaže, lahko tudi letos le glasno protestirali, vplivati na ceno pa ne morejo.

V Mariboru krepko dražje kot v Ljubljani

V Ljubljani, kjer se bodo letos prvič v veliki meri ogrevali na zemeljski plin, cen toplotne energije ne bodo višali. Variabilni del, torej porabljena energija, bo znašal 96,47 evra na MWh. V ceno je že vštet davek na dodano vrednost. Po tej ceni bi moral letni strošek ogrevanja za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje znašati 822 evrov, za hišo z 200 kvadratnimi metri ogrevalnih površin pa 2695 evrov. V Mariboru bo ogrevanje to sezono bistveno dražje kot v Ljubljani. Če je bilo po podatkih Agencije za energijo lani v štajerski prestolnici dobavljanje toplotne energije celo cenejše kot v glavnem mestu in je znašalo 99,21 evra na MWh, pa so se jeseni cene ustavile pri 131 evrih za MWh.

V Velenju, kje se lahko pohvalijo za največjo pečjo daleč naokoli, so bili lani prisiljeni ceno energije dvigniti s 45,8 na 73 evrov na MWh, a so bili še vedno najcenejši, letos pa ogrevalno sezono začenjajo s ceno 89 evrov za MWh.