Interventni zakon

Mesec o konceptu solidarnostne sobote; brezposlenim in upokojencem vabilo v javna dela

R.T.
24. 8. 2023, 17.40
Posodobljeno: 24. 8. 2023, 18.33
Deli članek:

Kaj vse prinaša danes sprejeti interventni zakon za pomoč po poplavah?

Sašo Švigelj/M24
Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, povejte, kaj se je zgodilo in lahko prejmete enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je dejala, da želi država čim hitreje pomagati prizadetim ljudem v poplavah, da spet normalno zaživijo. Predstavila je ukrepe. Razdelila jih je v štiri sklope, ukrepi za pomoč prebivalstvu, podjetjem, občinam in kmetom ter ukrepe za nujno sanacijo javne infrastrukture, vključno z vodotoki, ter pospešitev postopkov.

Med ukrepi je navedla širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasno zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike, zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitve plačila stroškov listin in sodnih taks.

Sašo Radej/M24
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik.

Starši iz prizadetih gospodinjstev bodo oproščeni plačila vrtca, če ga otroci v tem času niso mogli obiskovati. Ministrica je navedla tudi brezplačno prehrano za šolajoče in oprostitev plačila domske oskrbnine za dijake.

Kdor je pomagal pri čiščenju podjetja, bo prejel polno plačo

Minister za delo Luka Mesec je med več ukrepi najprej izpostavil novega. Kdor je po poplavah pomagal pri čiščenju podjetja, kjer je zaposlen, bo prejel za avgust polno plačo.

Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, so do konca leta upravičeni do čakanja na delo oziroma višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.

Mesec je dejal, da bo država pomagala tudi samozaposlenim. Vsi samozaposleni, ki so bili prizadeti v poplavah, se lahko prijavijo za pomoč. Do pomoči pa bodo upravičeni tisti, ki jim bo promet upadel za 25 odstotkov v celem letu.

Koncept solidarnostne sobote

Pojasnil je tudi koncept solidarnostne sobote. Solidarnostni prispevek se bo stekel v Sklad za obnovo Slovenije (SOS). Plačali ga bodo tako zaposleni (trgali ga bodo od dohodnine) kot gospodarstvo, in sicer v enakem znesku, ki naj bi ga vlada sporočila še danes, predvidoma pa v višini 0,3 odstotka dohodnine. Kdor pa bo delal v soboto, eno letos in eno v naslednjem letu, bo prispevek plačal z delom.

Izredna socialna pomoč za najbolj prizadete

Mesec je izpostavil tudi solidarnostno, izredno denarno socialno pomoč: "Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, povejte, kaj se je zgodilo in lahko prejmete enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov."

To pomeni za samsko osebo, če je brezposelna, 3257 evrov, če je zaposlena, 3513 evrov, za štiričlansko družino, če sta starša brezposelna, 8957 evrov, če sta starša zaposlena pa 11.466 evrov. Pri naštetem gre za maksimalne zneske te enkratne pomoči, znesek pa "seveda ne sme presegati višine škode, ki ste jo utrpeli". Ob tem je Mesec izpostavil, da bodo ljudje najprej dobili izplačilo, potem pa bodo dokazovali škodo z računi, ker na vladi želijo, da je pomoč čimprejšnja.

Sašo Radej/M24
Minister za delo Luka Mesec.

Do pomoči se bo, kot omenjeno, dostopalo z vlogami na centre za socialno delo, zato Mesec tiste, ki so utrpeli škodo, poziva, naj čim prej vložijo vlogo na center za socialno delo za to solidarnostno pomoč. "Sodelavci centrov za socialno delo so vključeni v občinske komisije, ki popisujejo škodo in zato računamo, da so seznanjeni s tem, kdo približno je utrpel škodo v takem obsegu, da potrebuje tovrstno solidarnostno pomoč," je še dejal Mesec.

Subvencije za najem stanovanj, krizne namestitve za starejše

Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. "Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj," je pojasnil Mesec. Starejši od 65 let, ki jim je poplavilo hišo, pa so upravičeni do kriznih namestitev, brezplačnih nastanitev v domovih za starejše.

Povabilo v javna dela vsem brezposelnim in upokojenim

Vlada obenem v predlogu uvaja povabilo v javna dela vsem brezposelnim za najrazličnejšo pomoč ob poplavah. Ob tem bodo povišali plačilo vsem, ki se bodo vpisali v program javnih del. "Nekdo z do pete stopnje izobrazbe bo upravičen do 100 odstotkov minimalne plače, če imate šesto stopnjo izobrazbe, prejmete 110 odstotkov minimalne plače, če imate sedmo stopnjo ali več, pa 120 odstotkov minimalne plače," je naštel Mesec.

Dovoljen obseg dela upokojencev bo do konca tega leta razširjen s 60 na 90 ur, bo pa vlada "vse upokojence, ki si želijo delati in dodatno zaslužiti, povabila, da pomagajo pri obnovi".

Hitrejše zaposlovanje nekaterih tujcev

Minister je podrobneje pojasnil tudi predlagani ukrep hitrejšega zaposlovanja tujih delavcev iz držav, katerih državljani za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma. Sem sodijo delavci iz vseh držav Zahodnega Balkana, razen s Kosova.

"Ne govorimo pa tukaj o Nepalu, Bangladešu, Filipinih in tako naprej," je dejal. Delavcem bo Zavod RS za zaposlovanje v 10 dneh od prihoda v Slovenijo dolžan izdati soglasje k delu ali ne. V treh mesecih pa mora upravna enota presoditi, ali bodo dobili enotno dovoljenje za bivanje in delo. "Medtem ko čakajo na to dovoljenje, a že imajo soglasje zavoda, lahko že začnejo delati," je pojasnil. Ta ukrep bo veljal letos in naslednje leto do konca avgusta.

Prizadetim kreditojemalcem odlog plačila posojil do 12 mesecev

Interventni zakon bo po predlogu vlade zavezal banke in hranilnice v Sloveniji, da kreditojemalcem, pravnim in fizičnim osebam, ki so utrpeli škodo zaradi poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. V obdobju odloga se bodo na odloženi del glavnice lahko obračunavale obresti največ v višini 12-mesečnega euriborja ali po obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta za kreditojemalce ugodnejša. Vlogo bodo morali na banko nasloviti do konca leta, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Cenejši bo nakup gasilske opreme

Na davčnem področju bo znižana stopnja davka na dodano vrednost na gasilsko opremo, ki se uporablja ob intervencijah, na pet odstotkov. Poleg tega bo davčna obravnava oseb, ki so morale poiskati novo ali začasno nastanitev, ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki tem osebam zagotavljajo nastanitev, ugodnejša. Občine se bodo lahko za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane, odpovedale prihodku od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Vlada v ustanovitev posebnega zunajproračunskega sklada

Vlada je za financiranje obnove po vodni ujmi napovedala ustanovitev posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo Slovenije, iz katerega se bo financiralo izvedbo ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi.

Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacije, je povedal minister Boštjančič. Po njegovih besedah so se pri tem zgledovali po državah, ki so tovrstne sklade že ustanovile. Več podrobnosti minister še ni mogel razkriti.

Ustanovni akt sklada bo verjetno pripravljen na podlagi naslednjega zakona, ki bo naslavljal dolgoročnejše odpravljanje posledic poplav, je povedal. Glavni razlog za ustanovitev posebnega sklada so po njegovih besedah sicer evropska pravila glede zadolževanja oz. vpliv sredstev v skladu na proračunski primanjkljaj.

Ena ključnih nalog je zagotavljanje pretočnosti vodotokov

Ena ključnih nalog, ki se v tem trenutku poraja in zaradi katere na terenu prihaja do kar veliko pripomb, je zagotavljanje pretočnosti vodotokov, je po današnji seji vlade dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

STA
Premier Robert Golob si ogleduje posledice poplav v Medvodah.

Izpostavil je še ukrep nujne rekonstrukcije, ki ga sicer že omogoča sedanja gradbena zakonodaja, a jo z interventnim zakonom širijo. "Obstoječa zakonodaja namreč omejuje ta ukrep na samo obstoječe gabarite stavbe, z interventnim zakonom pa širimo možnost nujne rekonstrukcije tudi za stavbe, kjer bomo spreminjali gabarite, in sicer brez gradbenega dovoljenja," je pojasnil.

Poenostavitev in pospešitev birokratskih postopkov

Skladno z interventnim zakonom vlada med drugim načrtuje poenostavitve in pospešitev birokratskih postopkov, tudi na področju javnega naročanja, premestitve javnih uslužbencev tja, kjer bodo potrebe največje, in vključitev brezposelnih v sanacijo. Ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik je pojasnila, da so na področju javnega naročanja že začeli z izvajanjem usposabljanja za posameznike in organe, ki bodo te postopke vodili.

Z občinami v podrobni prostorski načrt za odpravo posledic

V sodelovanju z občinami se bodo po Brežanovih besedah lotili podrobnega prostorskega načrta za odpravo posledic naravnih nesreč. "Zagotovili bomo nov mehanizem, ki bo pohitril možnost pridobitve novih zemljišč za prizadeta območja in na ta način omogočil novogradnje ali nadomestne gradnje za prizadete prebivalce," je pojasnil Brežan.

Občine, ki so bile prizadete, se bodo lahko v proračunskih letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolžile do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna (sedaj je meja pet odstotkov), s čimer bodo lahko po besedah ministra za finance Boštjančiča bolj prožne pri plačilu stroškov, zvišana bo tudi meja za zadolževanje za investicije v letih 2023 in 2024.

Poleg tega bo letos prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek dodelitve teh sredstev bo določila vlada.

STA
Sanacija po poplavah na območju Mežice.

Občine bodo lahko tudi nemoteno porabljale sredstva, ki jih prejemajo z donacijami in jih zbirajo na posebni postavki za donacije, tako da jim ne bo treba pripravljati rebalansov svojih proračunov. Delež sredstev, ki jih lahko občina izloči v svojo proračunsko rezervo, ne bo omejen, občine bodo lahko sredstva svoje proračunske rezerve porabile tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic v drugi občini. Stroške ravnanja z odpadki bo krila država. 

Obnova države pod taktirko slovenskih strokovnjakov

"Čeprav je rušilna moč hudournikov in plazov povzročila škodo, ki je je po prvih ocenah okoli pet milijard evrov, pri obnovi začenjamo od začetka - vendar na drugačen način, interdisciplinarno," je napovedala Ajanović Hovnik. Obnova države bo po njenih besedah potekala pod strokovnim vodstvom slovenskih strokovnjakov.

"Vsi se zavedamo, da čez noč ni možno obnoviti takšnega obsega poškodovane infrastrukture in objektov, zato bodo tem prvim najnujnejšim rešitvam sledili še dodatni ukrepi, ki bodo tudi razvojno naravnani," je podčrtala. Pravi, da bo zelo hitro pripravljen in sprejet zakon, ki bo določal ukrepe za sanacijo nepremičnin prebivalstva ali nadomestne gradnje.

"Naš pogled naprej je usmerjen v pametno sanacijo območji, ki bo upoštevala realnost podnebnih sprememb. Potrebujemo sodobno urejene vodotoke in brežine, infrastrukturo 21. stoletja, modernizacijo teh območji. Po drugi strani ne smemo zanemariti razvojnih ukrepov za prizadeta območja in celo Slovenijo. Samo na ta način in s skupnimi močmi bomo lahko izpeljali pametno sanacijo, ki lahko traja leta, in postali bistveno bolje prilagojeni in pripravljeni na nove ujme," je sklenila ministrica. Kot je še napovedala, bo vlada v dveh mesecih po uveljavitvi interventnega zakona pripravila predlog ustanovitvenega akta sklada za obnovo.