Nenaravno

Plastično skulpturo v krožišču za Šobec bodo zamenjali

G.G./STA
18. 6. 2023, 09.52
Posodobljeno: 18. 6. 2023, 10.05
Deli članek:

Ureditev sredinskega otoka v krožišču med Bledom in Lescami se nekaterim ni zdela primerna.

Svet24.si
Pomladi je potekala gradnja krožišča pri kampu Šobec med Lescami in Bledom.

Direktor Kampa Šobec Uroš Ambrožič je vesel, da so po 20 letih prizadevanj vendarle dočakali krožišče, ki povečuje pretočnost prometa ter omogoča gostom kampa in obiskovalcem celotnega območja varno vključevanje v promet. "Prej je bilo vključevanje na zelo prometno cesto praktično nemogoče in zelo nevarno," je izpostavil.

Vendar pa je krožišče, ki ga je zgradila Direkcija RS za infrastrukturo, sprožilo tudi nekaj polemik. Nekatere je namreč zmotila ureditev sredinskega otoka, na katerega so na željo Turističnega društva Lesce, ki je lastnik Kampa Šobec, umestili napis Šobec in precej velik logotip kampa. Kot so zapisali kritiki, "v nebo segajoča plastična skulptura dominira pogled na Alpe in Blejski grad". Kritični so tudi do velike žogice za golf na sosednjem krožišču ter do bližnjega Dinoparka in njegove plastične zastirke.

Na to problematiko je ta teden na seji blejski občinskega sveta opozorila tudi občinska svetnica in predstavnica za odnose z javnostmi na destinaciji Bled Romana Purkart. Kot je izpostavila, je Bled zlata destinacija zelene sheme slovenskega turizma in si že vrsto let prizadeva za uvedbo trajnosti v vse pore življenja, dela in turizma. "Vse stvari, ki jih nekam postavimo, imajo svoj pomen in ljudem nekaj sporočajo," je poudarila in ocenila, da v 21. stoletje in v to okolje nikakor ne sodi "kup plastike", ki jo obiskovalec doživi od izvoza z avtoceste do Bleda. Kot je izpostavila, trajnosti ni mogoče prakticirati le v eni občini, temveč je trajnostni pristop treba zavzeti na širšem območju.

Omenjeni plastični elementi so namreč na območju radovljiške občine, vendar tudi radovljiški župan Ciril Globočnik nad njimi ni navdušen. Prepričan je, da velika plastična silhueta ne spada na krožišče in bi se v prostor veliko bolje vklopili le borovci. Prav tako ga na krožišču moti umetna trava.

Novozgrajeno krožišče si je pred kratkim, ob obisku cestnih gradbišč na zgornjem Gorenjskem, ogledala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ob njenem obisku sicer plastičnega znaka na sredinskem otoku ni bilo.

Nesreča že prvi mesec

Kot je pojasnil Peter Kavčič iz Turističnega društva Lesce, se je že v prvem mesecu po odprtju novega krožišča zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila poškodovan del napisa Šobec ter znak, ki združuje Triglav, vodo in šotor in služi kot logotip Kampa Šobec. Poškodovani element so dali v popravilo in so ga nameravali namestiti nazaj, med zasajene bore in tise.

Vendar so se nato glede na kritike odločili drugače. Tudi ministrica Bratušek, ki je ob ogledu krožišča izvedela za polemike glede ureditve otoka, je ocenila, da je morda nesreča, v kateri je bil poškodovan znak, priložnost za ponovni razmislek o tem, kakšna ureditev je videti najbolje. Sama je ocenila, da je napis Šobec že samo po sebi zelo jasno sporočilo in da dodatni znaki, ki obremenjujejo okolje, niso potrebni.

Kot je po vseh odzivih sporočil Kavčič, je bila sicer za mnoge sredina krožišča urejena primerno, vendar pa je bil po mnenju nekaterih simbol Triglava in vode v sredini preveč izstopajoč in nenaraven. "Prav je, da se sliši opozorila tistih, ki želijo dobro v korist čim manj okrnjene narave. O tem je vredno razmisliti in iskati boljše rešitve, če so možne, še posebej, če se istočasno lahko najde kompromis, ki zadovoljuje večino," je izpostavil Kavčič.

Ob tem je napovedal, da po popravilu sredinska ureditev krožišča ne bo več takšna, kot je bila, ampak bo izboljšana, zmanjšana in iz naravnih materialov. Še bolj bo poudarjena hortikulturna ureditev. "Dobro bo, če bodo tovrstna prizadevanja lahko vzor za mnogo drugih podobnih primerov," je sklenil.