Prva obletnica

Golob napovedal boj: Ugotovili bomo, »kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže«

S.R.
31. 5. 2023, 10.55
Posodobljeno: 31. 5. 2023, 13.56
Deli članek:

Prvaki koalicijskega trojčka so se odločili, da dan pred prvo obletnico trenutno 15. slovenske vlade strnijo vtise prvega leta mandata. Ob tem je premier Robert Golob danes naznanil nov ukrep, odredbo, s katero bodo poskušali ugotoviti, zakaj rast cen hrane v Sloveniji ne sledi padajočemu trendu drugod po Evropi.

S.R. / M24
Golob je dejal, da se izzivov ne bodo ustrašili.

Pred novinarje so pred današnjo sejo vlade stopili predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob ter podpredsednika vlade, predsednica SD Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec. V strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica so že v preteklih dneh ocenili, da jim je Slovenijo uspelo vrniti v tirnice normalnosti. Premier Golob je sicer ocenil, da jim je v prvem letu vlade uspelo izpolniti dva prioritetna cilja, in sicer izhod iz covidne krize in spopad z energetsko draginjo. Zdaj je čas za reforme, a z obljubami ne bodo več opletali javno. V opoziciji na drugi strani menijo, da je za vlado leto neizpolnjenih obljub in časovnic.

Svoboda in solidarnost

»Ta vlada v svojem srcu uteleša dva pojma, svobodo in solidarnost,« je začel minister Mesec, ki je danes dobil prvo besedo. Zakaj svobodo? Ker poskušajo graditi družbo, v kateri bo vsak lahko živel brez strahu in razvijal svoje zmožnosti, je pojasnil. Pojem solidarnosti pa po njegovih besedah utelešajo, ker želijo vzpostavljati družbo, ki nikogar ne bo pustila zadaj.

Kot najpomembnejši projekt Levice v tej vladi je izpostavil delo na ministrstvu za solidarno prihodnost, v katerem so združili »stanovanja, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo, tri polja, zelo pomembna za prihodnost.« Za stanovanja bo po njegovih navedbah letos na voljo 90 milijonov evrov, od tega 75 milijonov za investicije, kar je po njegovih navedbah več, kot je v zadnjih 20 letih Slovenija za to področje namenila skupaj.

Glede dolgotrajne oskrbe je poudaril, da je končno v obravnavi predlog zakona, ki vzpostavlja šest pravic dolgotrajne oskrbe in znotraj katerega potekajo tudi dogovori za ustrezno financiranje, da bi lahko začeli mrežo s 1. januarjem 2024 postopoma vzpostavljati.

Kar zadeva ministrstvo za kulturo, je omenil predvideno obnovo Drame, predvsem pa zavzemanje za svobodo medijev, kjer so nemudoma po nastopu mandata »osvobodili STA,« enako pa poskušajo na Radioteleviziji Slovenija, da bi po 20 letih političnih kadrovanj ta servis osvobodili »politike« in ga vrnili v roke »tistim, ki jim pripada, gledalkam, gledalcem in zaposlenim.« Spomnil je tudi na vzpostavitev direktorata, ki se »ukvarja z reševanjem prekernega statusa samozaposlenih v kulturi. Tukaj bi izpostavil, da jih več kot tretjina živi pod pragom revščine.«

Kar zadeva resor, ki ga pokriva sam, torej ministrstvo za delo, je spomnil na najvišje zvišanje minimalne plače v zadnjih 10 letih, rekordno zaposlenost v Sloveniji od zaposlitve ter krepitev inšpektorata za delo in zavzemanje za delavske pravice.

S.R. / M24
Novinarska konferenca ob prvi obletnici vlade.

»Spoštljivost, pogovor in normalizacija«

Ministrica Fajon je izpostavila, da je bilo vodilo te vlade v zadnjem letu »spoštljivost, pogovor in normalizacija.« V zadnjem letu so po njenih navedbah kot vlada odpirali veliko tem, bistvene teme, v katerih »kot družba potrebujemo potrebujemo pogovor in soglasje.« Ob tem je opomnila, da pred letom dni ni bilo jasno, kako se bo »razplamtela vojna v Ukrajini, ki še vedno traja.« Ta je povzročila »porast cen energentov, draginjo, inflacijo, vse to smo uspeli po najboljših močeh blažiti in Ukrajini kot žrtvi v tej vojni obenem tudi pomagati z vso pomočjo, ki jo je bila naša država sposobna nuditi«. Stroški zaradi draginje še vedno naraščajo, zato so že začeli z naborom ukrepov, kako pomagati ob tako visokih življenjski stroški, kar je eden od velikih izzivov. Veliko korakov so po njenih navedbah že naredili. Kar zadeva ministrstvo za gospodarstvo, resor, ki je v rokah stranke SD, je spomnila na več kot 700 milijonov evrov težko finančno spodbudo slovenskemu gospodarstvu in turizmu, bistveno več je tudi sredstev za šport. V primeru ministrstva za kohezijo je omenila podpis partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo, v skladu s katerim so Sloveniji zagotovili dostop do nepovratnih sredstev v višini 3,2 milijarde evrov.

Fajon je seveda spomnila tudi na delo, ki ga je opravilo ministrstvo za pravosodje, kjer sta bili v ospredju poprava krivic in zaščita pravne države. Omenila je še področje zunanje politike, kjer Slovenijo 6. junija čaka pomemben datum, ko bo potekalo glasovanje, ki bo odločilo, ali bo Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Fajon ostaja »previdno optimistična,« projekt pa je po njenih navedbah v nacionalnem interesu Slovenije. »Me pa včasih žalosti, da en del opozicije vedno ruši projekte vlade,« je poudarila in dodala, da se vedno ponavlja ista zgodba. »Del opozicije bo vedno poskušal narediti vse, da nam ne uspe. To je tudi v primeru te kandidature za Varnostni svet Združenih narodov, pa čeprav je šlo za projekt prejšnje vlade.« »Osebno nikoli nisem imela težav s kritikami, pobudami s strani političnih tekmecev, ampak pozivanje k državljanski vojni je pa je nekaj, kar je povsem nesprejemljivo in česar ne bomo nikoli sprejeli.«

Izzivov se ne bodo ustrašili

Kot zadnji je spregovoril Golob, ki je poudaril, da je vlada v prvem letu delovanja izpolnila glavno obljubo in željo ljudi - ponovno živeti v normalni državi. »Ko so nam ljudje zaupali, da prevzamemo vlado (...) je bila glavna obljuba in tudi glavna želja ljudi, da ponovno živimo v normalni državi. To je prva obljuba, ki smo jo izpolnili,« je povedal. Dejal je, da se izzivov ne bodo ustrašili. Verjetno ne bodo vedno uspešni in tudi čudežev ne obljubljajo, se bodo pa borili in trdo delali, je napovedal po poročanju STA.

»Slovenija je na dobri poti in verjamem, da bomo čez tri leta, ko bomo prišli do zaključka mandata, vsi prepričani, da živimo v državi, ki je boljša od tiste, ki smo jo dobili v roke 1. junija lani,« je dejal. Med drugim je izpostavil, da so »začeli osvobajati medije«, tudi z vložitvijo novele zakona o RTVS, da ta nikoli več ne bi bila talka politike.

Slovenija je bila v soočanju z energetsko krizo uspešna in je vplivala na politiko celotne EU, je ocenil po poročanju STA. Med drugim je z regulacijo cen elektrike za ranljive odjemalce zagotovila, da so cene nižje kot drugod v Evropi. Posledično je po njegovih besedah tudi gospodarstvo delovalo bolje ter imelo lani rekordne dobičke, zaposlenost je bila najvišja doslej. Izpostavil je tudi pomen povečanja sredstev za spodbujanje inovacij v gospodarstvu.

Oderuške marže

Rast cen hrane v Sloveniji ne sledi padajočemu trendu drugod po Evropi. Zato bodo na podlagi danes sprejete odredbe naslednjih šest mesecev spremljali cene hrane v celotni verigi, od kmeta do trgovca, da bi ugotovili, »kdo v verigi ima neupravičene dobičke in oderuške marže«, je še napovedal premier, pri čemer je priznal, da pri tem pričakuje veliko odpora.

Vlada se je po premierjevi oceni primerno odzvala tudi ob naravnih nesrečah. Manj kot leto dni po največjem požaru v zgodovini države je že dobavljeno prvo letalo za gašenje, poleti so s pomočjo vojske interventno zagotovili pitno vodo v slovenski Istri ter zastavili srednje- in dolgoročne ukrepe za oskrbo območja s pitno vodo. Vojska je pomagala tudi pri nedavnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so prizadeli predvsem Štajersko, vlada je sredstva za pomoč zagotovila v 14 dneh, še poroča STA.

Vlada se je, kot je napovedala, lotila tudi dolgoročnih reform. Interventni zakon za izboljšanje dostopa do zdravnika in skrajšanje čakalnih vrst, težak 100 milijonov evrov, je bil po njegovi oceni srednje uspešen. Sedaj ga bodo spremenili tako, da bo ciljno usmerjen in bo bolj skrajševal tiste čakalne vrste, ki so pomembne z vidika ogrožanja življenj. Za lažje pridobivanje kadra v zdravstvu in socialnem varstvu so pospešili postopke pridobivanja delovnih dovoljenj, povečali so vpis na medicinske fakultete, v sprejemu so trije reformni zakoni glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, digitalizacije zdravstva in o preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice.