Škoda je vse večja

Vremenski ekstremi bodo vse pogostejši in bolj intenzivni, potrebno bo prilagajanje

M. T. V.
9. 5. 2023, 17.31
Deli članek:

Močne toče, hude suše, viharji , pozebe … so vedno bolj pogoste, v prihodnje pa lahko pričakujemo še nadaljnje naraščanje njihove pogostosti in intenzitete. Na vremenske ekstreme se bomo morali navaditi in se nanje prilagoditi, so si edini strokovnjaki.

Pixabay
V prihodnje lahko pričakujemo naraščanje pogostosti in intenzitete ekstremnih vremenskih pojavov.

Danes je potekala debata Pripravljeni na (ne)predvidljivo: vremenski ekstremi na katerem so gostje predstavili podatke o naravnih škodnih dogodkih ter soočili mnenja o tem, kako se z njimi spoprijeti. Nekateri ekstremni vremenski pojavi so namreč sodeč po statistiki že skoraj pričakovani.

Višje temperature, več vročinskih valov

Meteorolog Agencije RS za okolje Branko Gregorčič je razgrnil nekaj klimatoloških dejstev: ozračje nad Slovenijo se segreva za približno 0,4 stopinje Celzija na vsakih 10 let. Poletja v Sloveniji postajajo vse bolj vroča, osončena in sušna. Kakšne so pričakovane posledice? »Ob višjih temperaturah lahko zrak vase sprejme večjo količino vodne pare (v plinastem agregatnem stanju). Ob kondenzaciji le-te v vodne kapljice se sprošča t. i. latentna toplota kondenzacije, kar je pravzaprav vir energije za vremenske procese, še posebej konvektivne. Zato lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje pogostosti in intenzitete nalivov ter drugih z močnimi nevihtami povezanih pojavov, kot so toča, udari strel, sunki viharnega vetra … Manjša količina padavin v poletnih mesecih ob povečani frekvenci vročinskih valov pa povzroča pogostejše sušne razmere in s tem tudi povečano nevarnost požarov v naravi,« je opozoril Gregorčič.

Zavarovalnica Triglav
Branko Gregorčič

Zaradi vremenskih ekstremov naraščajo tudi škode

»Tako zaradi števila vremenskih nevšečnosti oz. škodnih dogodkov (manjših ali velikih) kot zaradi njihove intenzitete naraščajo tudi škode, ki nastanejo v takšnih primerih,« pojasnjuje Uroš Metličar, direktor službe za premoženjske škode v Zavarovalnici Triglav. Izračuni zavarovalnice, ki je primerjala verjetnost toče v Sloveniji od leta 2009 do leta 2022, kažejo, da je bila verjetnost za točo leta 2009 bistveno manjša kot je v zadnjem obdobju. Izhajajoč iz statistike dogodkov, ki jih prepoznajo kot množične škodne dogodke, v zavarovalnici zaznavajo naraščajoč trend števila škod ob toči od leta 2014 dalje.

Zavarovalnica Triglav
Uroš Metličar

Na področju premoženjskih zavarovanj toča poškoduje več vozil kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih. Medtem ko je pri obsegu škode zaradi poplav in viharjev, ki prizadenejo večinoma objekte, po Metličarjevih besedah volatilnost med leti zelo visoka in ni nekega očitnega trenda navzgor ali navzdol.

Najbolj ranljivo je kmetijstvo

Po podatkih svetovalnega podjetja Milliman je Evropo lani prizadelo rekordno ekstremno vreme, ki je od evropskih (po)zavarovalnic zahtevalo nadpovprečne izplačane zavarovalnine. Najdražja je bila suša, ki je bila najhujša v 500 letih ter je povzročila za 19 milijard evrov zavarovanih škod v kmetijstvu in energetskem sektorju.

Zavarovalnica Triglav
Število ujm in povprečno število škod na ujmo - toča

»Zaradi podnebnih sprememb se povečujeta tako pogostnost kot tudi intenziteta škod v kmetijstvu, saj so kmetijske kulture prve in najbolj izpostavljene vremenskim nevšečnostim,« pojasnjuje Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav. Obdobje neurij s točo se podaljšuje in traja že od začetka aprila do konca oktobra, medtem ko je trend pojavljanja škod še bolj zaskrbljujoč v primeru spomladanskih pozeb in suš. Letos so se namreč v sadjarstvu soočili že s peto spomladansko pozebo v zadnjih osmih letih. Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela poljedelsko in živinorejsko panogo, je bila primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih, ki sta bili v letih 2003 in 2013.

Zavarovalnica Triglav
Aleš Zupan

Danilo Steyer, ki se z vinogradništvom ukvarja že 30 let, je navedbe strokovnjakov podkrepil s svojimi izkušnjami. »Biti vinogradnik, vinar, je način življenja, je neke vrste poslanstvo. Naša delavnica je tako rečeno pod milim nebom, zato je zelo ranljiva. Kakovost in količina pridelka sta odvisni od znanja, izkušenj, tehnike in vremenskih razmer,« je povedal. Pojasnil je, da so pred 30 leti trgatev na Štajerskem začeli v začetku oktobra, zdaj jo dober mesec prej. Vse do leta 2016, ko jim je spomladanska pozeba uničila ves pridelek, so se po njegovih besedah vinogradniki bali samo toče: »Klimatske spremembe so tako velike, da so vinogradi izpostavljeni tveganju škode skozi vse leto.«

Zavarovalnica Triglav
Danilo Steyer

Kako se zaščititi in poskrbeti za varnost

Kot prvi korak za obvladovanje tveganj v kmetijski proizvodnji strokovnjaki svetujejo preventivno zaščito (protitočne zaščitne mreže, oroševalni sistemi, namakanje, pridelava v steklenjakih in plastenjakih itd.). Naslednji korak in tudi takrat, ko preventivna zaščita ni mogoča, priporočajo ustrezno zavarovanje. Kot neizogibno pa vidijo tudi potrebo po prilagajanju kmetijske pridelave podnebnim spremembam, še posebej v smislu izvajanja strategije prilagajanja kmetijske proizvodnje pred določenimi riziki, kot sta npr. spomladanska pozeba in suša.