Hrup naš vsakdanji

Živimo v svetu hrupa, težave pa lahko nastanejo že v vrtcih in šolah

Andraž Zupančič
9. 5. 2023, 06.21
Deli članek:

Sodobno okolje je vse bolj onesnaženo tudi s hrupom. Mestna središča so polna različnih virov hrupa, ki jih morda niti ne zaznamo več, a nam lahko škodujejo na različne načine. Hrup je zelo nevaren tudi na delovnem mestu, in veljati je začel nov pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga je Slovenija čakala 20 let.

Dreamstime
Delo v hrupnih razmerah lahko sluh zelo poškoduje. Varovalna sredstva so zato nujna.

Konec aprila je začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih, zdaj vključuje tudi gluhoto in naglušnost kot poklicni bolezni. Danes namreč živimo v svetu hrupa. V delovnem okolju, doma, v prostem času, povsod okoli nas je hrup. Njegovo moč najbolj občutijo tisti, ki delajo v lesni in kovinski industriji, zaposleni v barih, glasbeniki, tudi učitelji in vzgojitelji. Dovoljena jakost, ki še ne prizadene sluha, je do okvirno 70 decibelov, 80 decibelov je neka meja za bolečino, izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov (denimo zvok sokovnika, kosilnice), ki traja več kot osem ur dnevno, pa lahko negativno vpliva na počutje. Ogroženi so že v vrtcih in šolah, kjer hrup dosega 100 decibelov.

Preglasno tudi v šolah

Po mnenju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) so celo razmere na šolskih hodnikih lahko dejavnik trajne okvare sluha. »Hodniki, telovadnice, učilnice so namreč izjemno hrupni. Ogrožen pa ni le sluh, temveč tudi glasilke, saj vlada neka kultura kričanja, ko otroci in ne nazadnje učitelji tekmujejo za pozornost in ob tem povzročajo hrup nezanemarljive jakosti,« menijo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima 34 milijonov otrok po svetu slušne težave. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Prihodnost pa ni nič rožnata: kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodujejo sluh.

Zato je pomembno, da za sluh svojih otrok poskrbijo tudi starši. Da se v domačem okolju udejanja kultura tihega govorjenja in navsezadnje spoštljivega komuniciranja. »Da poskrbimo za mir, ugasnemo naprave, ne da vse dneve in minute nekaj brenči in gori,« dodajajo na ZDGNS.

Ne odlašajte predolgo

Poudarjajo, da mnogo ljudi ob vse bolj očitnih znakih, da je nekaj narobe z njihovim sluhom, na eni strani odlaša z obiskom zdravnika, na drugi pa celo z uporabo slušnega aparata. »Ljudje v povprečju kar deset let odlašajo, preden se odločijo, da svoj sluh ojačajo. Okvaro sluha najhitreje zaznamo pri razumevanju tujih jezikov, nato pri pogovorih, ko kakšne črke ne zaznamo več in zamenjamo pomen. Kasneje so pogovori po telefonu vse bolj naporni, posebej težko pa ljudje z okvaro sluha sodelujejo pri pogovorih v večji skupini. Taki ljudje se potem počasi začnejo umikati iz družbe,« menijo na ZDGNS.

Tinitus ali šumenje oziroma piskanje v ušesih je okvara, za katero pri nas trpi kar 160 tisoč ljudi. Obstajajo posebne oblike zdravljenja, ki bolnika naučijo, da ga ta fantomski zvok ne vznemirja več in se nauči živeti z njim.