Predpisani standardi

Kmetje, tudi slovenski, tožijo nad ukrajinskim žitom, a nekdo še bolj trepeta

Savo Radjenovič
21. 4. 2023, 06.02
Deli članek:

V Slovenijo smo od začetka invazije uvozili približno pet tisoč ton ukrajinskega žita, a skoraj izključno koruze. Cene pšenice medtem še naprej padajo in se vračajo na raven pred vojno.

Profimedia
Ukrajinski kmetje so leta 2022 zaradi vojne posejali za 2,8 milijona hektarjev manj spomladanskih posevkov kot leto pred tem. Gre za območje, ki je veliko skoraj kot Belgija.

Zaradi pritiskov na kmetijske trge v državah članicah EU, ki so med drugim posledica brezcarinskega uvoza ukrajinskega žita in znatnega padanja cen teh kmetijskih pridelkov, so Ukrajincem v zadnjem tednu vrata pred nosom zaloputnili tudi eni najglasnejših podpornikov njihovega upora pred ruskim okupatorjem. Uvoz ukrajinskega žita sta namreč prepovedali tako Slovaška kot Poljska, pri čemer je slednja začasno prepovedala tudi tranzit žita čez svoje ozemlje, a so v torek s Kijevom vendarle sklenili dogovor, v skladu s katerim bo tranzit od petka znova dovoljen. Uvoz ukrajinskega žita je sicer prepovedala tudi Madžarska, a ta povečini tako igra po lastnih strunah. Medtem je prisotna bojazen, da bi tem trem državam utegnile slediti tudi nekatere druge države v ukrajinskih soseščini, kot sta Romunija in Bolgarija, zato v Bruslju že iščejo rešitve za pomiritev strasti.

Kmetje v navedenih državah namreč tožijo, da uvoz živil iz Ukrajine znižuje cene na njihovih trgih, posledično je omejena prodaja njihovih pridelkov. Na Poljskem je zadeva še bolj zagatna zaradi volilnega leta in posledičnih političnih pritiskov. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ki želi ohraniti primat v državi, se za podporo v veliki meri zanaša na podeželje, kmetje pa seveda ne živijo v mestih.

Cene pšenice na evropskih in svetovnih borzah od rekordov lanskega maja medtem še naprej padajo. Tako se denimo na pariški in rotterdamski borzi v letošnjem aprilu gibljejo med 250 in 260 evri za metrično tono, kar je več kot 30 odstotkov manj kot pred letom dni, a še vedno slabih 20 odstotkov več kot v enakem obdobju v letih 2020 in 2021. Sredi lanskega maja, ko je bil dosežen rekord, je bilo treba za metrično tono odšteti kar 438 evrov. Na svetovnem trgu je po podatkih Svetovne banke pšenica maja lani stala 476 evrov za metrično tono, do marca letos pa se je znižala na slabih 340 evrov za metrično tono.

Bobo
Slovenija pridela dobro polovico žit za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Ukrajinski rešilni bilki

Za nastale razmere je v prvi vrsti kriva ruska invazija na Ukrajino. Zaradi blokade njenih črnomorskih pristanišč so v izvozu začela nastajati ozka grla, v Ukrajini so ostale ujete velike količine žita, pričakovano pa so zbezljali tudi borzni trgi, na katerih se prodajajo živila. Ukrajini na področju prodaje svojega žita v tem trenutku vsaj delno uteho nudita dva ukrepa. Julija 2022 je bil ob posredovanju Združenih narodov in Turčije vendarle dosežen dogovor o odprtju varnega pomorskega humanitarnega koridorja v Črnem morju oziroma sporazum o izvozu žita. Kar je za trenutne tegobe evropskih pridelovalcev še bolj pomembno, Evropska unija je mesec dni pred tem sporazumom vzpostavila tako imenovane solidarnostne koridorje, kopenske poti za izvoz ukrajinskih kmetijskih proizvodov, s katerimi so se začasno ukinile tudi vse carine in uvozne kvote. Ukrep velja do junija letos, a je Evropska komisija že predlagala podaljšanje do junija 2024. Če so v teh trenutkih na trnih evropski kmetje, pa so še toliko bolj zaskrbljeni Ukrajinci, saj se 18. maja izteče tudi sporazum o izvozu žita, v katerem glavno protiutež predstavlja Rusija, zaradi njihovih zahtev pa je podaljšanje še negotovo. Če se Ukrajincem zaprejo vsa vrata, bo v državi, v kateri velik del bruto domačega proizvoda predstavlja prodaja živil, obtičalo na milijone ton žita.

V Bruslju, kjer so prepoved uvoza navedenih treh držav kritizirali, saj je trgovinska politika v izključni pristojnosti EU, ki pa ima z Ukrajino sklenjen prostotrgovinski sporazum, medtem pripravljajo že drugi sveženj ukrepov, s katerimi želijo olajšati breme, ki ga nosijo kmetje v nekaterih državah v ukrajinski soseščini. Države članice so marca potrdile prvi sveženj, ki predvideva 56 milijonov evrov pomoči za Poljsko, Bolgarijo in Romunijo, drugi sveženj ukrepov pa naj bi predstavili v teh dneh.

Da je Slovenija »zavezana načelom delovanja notranjega trga EU, zato ni naklonjena enostranskim potezam posameznih držav članic«, pa so nam zatrdili na našem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dodali so, da sicer razumejo, da se v zadnjem času zaradi večjih količin kmetijskih pridelkov iz Ukrajine nekatere države članice srečujejo s hudimi problemi na notranjih trgih. Stanje na kmetijskih trgih pozorno spremljajo, so dodali.

Svetovna banka
Gibanje cen pšenice (temnozelena) in koruze (svetlozelena) od januarja 2021 do februarja 2023.

V Slovenijo večinoma ukrajinska koruza, manj pa pšenica

Nad uvozom ukrajinskih živil, predvsem domnevno manj kakovostnega ukrajinskega žita, medtem tarnajo tudi slovenski kmetje. »Slovenija je na področju prehranske varnosti iz dneva v dan bolj ogrožena,« je na torkovi novinarski konferenci, na kateri so kmetje pojasnili razloge za prekinitev pogajanj z vlado Roberta Goloba, poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Dodal je, da so se nekatere države članice na »ceneni uvoz živil vprašljive kakovosti iz Ukrajine« že odzvale. O domnevno nižji kakovosti ukrajinskega žita je spregovoril tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki je za STA dejal, da je žito, ki na slovenski trg trenutno prihaja iz Ukrajine, skoraj zagotovo iz starih zalog. »Pojavlja se vprašanje, kako je bilo to žito skladiščeno in kakšne so vsebnosti toksinov v njem,« je dejal. Na domnevno vsebnost pesticidov v ukrajinski pšenici se je v svoji prepovedi uvoza ukrajinskega žita denimo sklicevala Slovaška.

Izpolnjevati mora iste standarde

V torek, 25. aprila, bodo na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo o vprašanju uvoza ukrajinskega žita razpravljali ministri EU. Po pojasnilih slovenskega kmetijskega ministrstva se pričakuje usklajeno iskanje rešitev in ukrepanje držav članic.

Na kmetijskem ministrstvu so nam na drugi strani pojasnili, da mora pri uvozu živil rastlinskega in živalskega izvora v EU to živilo izpolnjevati standarde, ki so predpisani v EU. »To pomeni, da mora žito iz Ukrajine, ki se uvaža v EU, izpolnjevati predpisane standarde.« Po njihovih navedbah v primeru ukrajinskega žita niso bila sprejeta »nobena odstopanja od zahtev iz zakonodaje na področju ostankov pesticidov. V praksi to pomeni, da če se v primeru nadzora nad ostanki fitofarmacevtskih sredstev v uvoženem žitu ugotovi prisotnost fitofarmacevtskih sredstev zunaj okvirov standardov, ki veljajo v EU, se ga ne sme dati na trg EU.« Pojasnili so, da se nadzor običajno izvaja na vstopnih točkah v EU, pri čemer bi Evropska komisija, če bi ugotovili številne primere neskladnih vzorcev žit iz Ukrajine, na vstopu uvedla obvezne kontrole.

Po navedbah našega kmetijskega ministrstva sta Poljska in Slovaška letos v sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), ki je namenjen hitri izmenjavi informacij med državami članicami EU o resnem neposrednem ali posrednem tveganju za zdravje ljudi, ki izhaja iz živil ali krme, javili vsaka po eno neskladno pošiljko žita, pri čemer je bila razlog za objavo »ugotovljena prisotnost ostanka pesticida klorpirifos, ki v EU zaradi svojih lastnosti ni dovoljen«. A dve neskladni pošiljki še nista dovoljšen razlog za uvrstitev Ukrajine na seznam rizičnih držav, na podlagi česar bi se v primeru ukrajinskega žita uvedel poostren nadzor, so poudarili ter dodali, da tudi v »Sloveniji izvajamo naključna vzorčenja proizvodov iz Ukrajine in za zdaj nismo ugotovili nepravilnosti«.

Po podatkih Statističnega urada RS smo sicer od leta 2022 do januarja letos skupno uvozili slabih pet tisoč ton ukrajinskega žita, a predvsem koruze (kar 4872 ton), ne pa pšenice. V celotnem letu 2022 smo uvozili »le« 22 ton ukrajinske pšenice, januarja letos pa še dodatnih 94 ton. Podatki so sicer še začasne narave. V letih pred rusko invazijo ukrajinskega žita nismo uvažali. Na Zavodu RS za blagovne rezerve so nam medtem zatrdili, da za obnovo zalog žita v blagovnih rezervah ne kupujemo ukrajinskega žita. Stanje zalog so sicer opisali kot »popolnoma stabilno« in »skladno s petletnim programom dela, ki ga določi slovenska vlada«.