Novice Svet24

Že dlje časa se opozarja, da zdravstveni absentizem (začasna zadržanost od dela iz bolezenskih razlogov oziroma bolniški stalež) v Sloveniji predstavlja resen družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima tudi občutne ekonomske posledice za delavce, delodajalce, narodno gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja.

»Izdatki za nadomestila ob začasni zadržanosti od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015 izjemno naraščajo. V letu 2022 so znašali 689.434.717 evrov,« pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To je kar 38,5 odstotka oziroma 191,7 milijona evrov več kot leta 2021, medtem ko je bil na primer leta 2012 ta znesek 225.850.435 evrov, torej več kot 463 milijonov evrov manj. Za letos je v finančnem načrtu predvideni znesek za bolniške staleže skoraj 658 milijonov evrov.

ZZZS

Spremembe zakona in izolacije

Zakaj takšna skokovita rast izdatkov za nadomestila? V zadnjih treh letih so temu seveda botrovale epidemiološke razmere, lani je ZZZS zaradi odsotnosti z dela zaradi okužb s covidom izplačal skoraj 168 milijonov evrov nadomestil, kar je podvojitev izdatkov za izolacije v letu 2021.

ZZZS

»Na rast odhodkov za nadomestila je bistveno vplivala tudi lanska sprememba Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), s skrajšanjem števila dni v breme delodajalcev (zdaj se bolniška zaradi bolezni ali poškodb krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja že od 21. delovnega dne, prej je to veljalo od 31. dne). Poleg tega se je spremenila določba 137. člena ZDR, tako da je skrajšano število delovnih dni nadomestila, ki ga je delodajalec dolžan v koledarskem letu kriti iz svojih sredstev, s 120 na 80, ter tudi predhodno obdobje v primeru tako imenovanega recidiva (s 30 na 20 delovnih dni, če sta razloga bolezen oziroma poškodba izven dela) – to je povzročilo takojšen skok števila staležnikov za povprečno tri tisoč mesečno in predstavlja dodatno breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v ocenjeni višini 50 milijonov evrov na letni ravni. Na zvišanje je v letu 2022 vplival tudi dvig povprečnih osnov (višje plače) za obračun nadomestil,« pojasnjujejo na ZZZS.

»Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva zaradi daljše upokojitvene starosti, sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža (po svoji definiciji je začasna nezmožnost za delo) in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (Zpiz), se stalni rasti izdatkov ZZZS za nadomestila brez ustreznih zakonskih sprememb ne bomo mogli izogniti,« opozarjajo na ZZZS. »Priložnosti za boljše obvladovanje staleža vidimo tudi v učinkoviti hitri poklicni rehabilitaciji in hitrem vračanju na delovno mesto, kar bi terjalo posodobitev zastarele zakonodaje s področja invalidskega varstva in aktivnejše vključitve specialistov medicine dela in športa.«

Ni omejitev pri dolžini bolniške

Slovenska zakonodaja je v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, neprimerljiva s sodobnimi evropskimi državami, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto, pri nas (in le še v Bolgariji) pa časovno ni omejeno. Tako pri nas najdaljša bolniška staleža trajata že skoraj dvanajst let!

»Zato bi morali primere dolgotrajnih bolniških staležev sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem ter ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. Prav tako bi bilo treba posodobiti zakonodajo s področja invalidskih postopkov ter vse omenjene postopke pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev,« meni ZZZS. »Generalno so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je bolniško nadomestilo višje kot invalidska pokojnina, je to dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža.«

Najdaljša bolniška staleža trajata že skoraj 12 let, najvišje lani izplačano mesečno nadomestilo pa je bilo 22.546 evrov bruto.

Prav tako ni omejitev pri višini nadomestila

Pri nas tudi ni administrativne omejitve višine nadomestila, ampak je uzakonjen samo t. i. »zgornji limit« nadomestila v višini plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi bil zdrav in bi delal. V letu 2022 je bilo tako najvišje izplačano mesečno nadomestilo 22.546 evrov bruto. »Prav tako so odmerni odstotki za priznanje višine nadomestila plače visoki in se nekateri po 90 dneh staleža celo dvignejo, kar je glede na primerjalne pravne ureditve izjema, saj se višina nadomestila praviloma s trajanjem bolniškega staleža znižuje.«

Se pa število dni, ki jih preživimo na bolniški, v povprečju zmanjšuje: lani je bolniška v povprečju trajala 8,7 dneva, leto prej pa 10,5 dneva. Je pa zato primerov odsotnosti več: lani so zdravniki podpisali skoraj dva milijona bolniških, medtem ko jih je bilo leto prej 1,2 milijona. Lani je bilo največ bolniških odsotnosti na račun infekcijskih obolenj, sledijo mišično-skeletna obolenja in poškodbe, se je pa prvič zgodilo, da je število izgubljenih delovnih dni zaradi težav v duševnem zdravju prehitelo bolniške odsotnosti zaradi onkoloških obolenj.

Predlogi rešitev

Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na zdravstveni absentizem. Ti v pretežni meri izvirajo iz delovnega in socialnega okolja in le v manjši meri iz zdravstvenega stanja zaposlenih. Podatki in mednarodne primerjave kažejo, da obstaja dokaj tesna povezanost med absentizmom v posamezni državi in predpisi, ki urejajo pravice do začasne odsotnosti od dela.

Po mnenju ZZZS mora biti cilj bodoče pokojninske reforme ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. »Glavni izzivi so zlasti: sprejem ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in bolj aktivno vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela; preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja in višine bolniškega staleža), povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje, prenova invalidske zakonodaje, obravnavanje nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti in vložitev naporov za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo. Poudariti pa je treba, da vse zgoraj navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov – zlasti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ter ustrezen dialog med socialni partnerji, ki jih problematika zadeva.«