Nezadovoljstvo

Banke služijo, medtem pa za komitente z depoziti ni obresti

Damijan Toplak
1. 3. 2023, 18.17
Deli članek:

Razlike med posojilnimi in depozitnimi obrestnimi merami so v Sloveniji izrazito velike - predvsem v škodo bančnih komitentov, medtem ko banke in njeni lastniki trenutno (še) služijo na veliko.

Profimedia
Vsemu navkljub varčevalci še ne spreminjajo svojih varčevalnih navad, saj ne prenašajo svojih depozitov v vzajemne sklade ali v delnice, četudi jim to nekatere banke ponujajo.

Deponenti v slovenskih bankah postajajo vse bolj nejevoljni, ker na svoje depozite praktično ne prejemajo obresti. Kakšna desetinka odstotka obresti se jim sicer nateče pri dolgoročnejših vezavah, a je delež teh majhen. V slovenskih bankah je kar 84 odstotkov vseh depozitov na dejansko neobrestovanih vpoglednih vlogah oziroma na bančnih transakcijskih računih.

V državah z evrom je v povprečju 60 odstotkov tovrstnih depozitnih vlog. Nekatere od tujih bank, UniCredit, Sparkasse in BKS, se že trudijo in ponujajo tudi po dva ali tri odstotke letnih obresti, vendar v glavnem takšno obrestovanje vežejo na nove komitente in prenos transakcijskega računa k njim. Starim komitentom ponujajo nižje obresti. Po drugi strani so banke kaj hitro po rasti euriborja in obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) začele dvigovati (posojilne) obrestne mere, kar bančne komitente dodatno jezi.

Varčevalne navade se ne spreminjajo

Vsemu navkljub varčevalci še ne spreminjajo svojih varčevalnih navad, saj ne prenašajo svojih depozitov v vzajemne sklade ali v delnice, četudi jim to nekatere banke ponujajo. Obenem država ne izkoristi priložnosti, kot recimo Hrvaška, da bi izdala za več milijard evrov državnih obveznic in jih obrestovala s tremi ali štirimi odstotki letno.

Posledica vsega tega je, da se je po zadnjih podatkih Banke Slovenije (BS) za december lani obseg depozitov v slovenskih bankah dodatno krepil. Tako ima prebivalstvo v bankah že 25,8 milijarde evrov depozitov, podjetja pa 9,7 milijarde evrov depozitov. Zgolj decembra lani je bilo pri prebivalstvu 600 milijonov evrov, pri podjetjih pa 300 milijonov evrov prirasta depozitov.

Razmere v slovenskem bančništvu dr. Mejra Festić, profesorica z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in med letoma 2011 in 2018 viceguvernerka Banke Slovenije, opiše tako: “Obrestne mere so bile dolgo nizke, kar je posledica ohlapne denarne politike. Poviševanje obrestnih mer je normalen proces, konkretna višina obrestnih mer na depozite pa odločitev poslovne politike posameznih poslovnih bank. Alternativna naložba za bančne deponente bi lahko bile podjetniške obveznice, s čimer bi narodnogospodarske prihranke preusmerili iz bank v financiranje gospodarstva.”

Kmalu vendarle rast depozitnih obresti

Je pa na mestu vprašanje, ali so slovenske banke sploh zainteresirane za rast depozitnih obrestnih mer. Sedaj namreč z njimi s hrambo pri ECB dosegajo lepe zaslužke. Ob tem imajo kljub nizkim ali ničelnim obrestnim meram še vedno visoke presežke depozitov.

Presežki depozitov gospodinjstev in podjetij so glede na dana posojila podjetjem in gospodinjstvom okvirno 14 milijard evrov. Če so deponirana pri ECB, lahko slovenskim bankam prinesejo približno 400 milijonov evrov zaslužka. V preteklosti, še lani, ko je ECB slovenskim poslovnim bankam za te presežke zaračunala pol odstotka negativne obrestne mere, so ECB plačale kakšnih 70 milijonov evrov letno.

Tudi zaradi tega so bančnim komitentom, sprva podjetjem in nato prebivalstvu, za velike vsote depozitov - recimo tiste nad 100 tisoč evrov, zaračunale tako imenovane ležarine ali negativne obrestne mere. Vendar pa smo zaznali obrat pri nekaterih manjših bankah v Sloveniji v tujem lastništvu (UniCredit, Sparkasse, BKS banka), ki komitentom že ponujajo kar precejšnje depozitne obresti.

Ob nedavni predstavitvi rekordnih rezultatov NLB je podobno napovedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak, ki je dejal, da bo tudi njihova banka, ta je ob madžarski OTP zdaj vodilna na slovenskem bančnem trgu, vsaka od njiju pa obvladuje približno 30 odstotkov slovenskega bančnega trga, kmalu začela dvigovati tudi depozitne obrestne mere in ne zgolj posojilnih.

Stanovanjski krediti postajajo past

Pri v zadnjem letu dni hitro rastočih obrestnih merah za (stanovanjska) posojila se zastavlja vprašanje, ali lahko banke z njimi celo ogrozijo sposobnost odplačevanja svojih kreditojemalcev. Tem se je, če so imeli posojila z variabilno obrestno mero, zaradi občutno višjih posojilnih obrokov močno poslabšal finančni položaj. Tudi zaradi tega je v zadnjem obdobju občutiti upad najemanja posojil, kar pomeni, da se razkorak med depoziti in posojili v slovenskih bankah še ne bo zmanjševal, vsaj občutno ne.

Prav tako je lahko težava, da je kar 84 odstotkov vseh depozitov v slovenskih bankah vpoglednih ali pa denar (ob)leži kar na bančnih transakcijskih računih, s čimer je oteženo dolgoročnejše posojilno financiranje bančnih strank, ko najemajo kredite za recimo deset let ali več. S kratkoročnimi viri namreč ni zaželeno financirati dolgoročnih posojil, ker je tveganje lahko (pre)visoko.

Slovenske banke služijo nadpovprečno

V oči bode tudi podatek o izjemno visokem razkoraku med obrestnimi merami za stanovanjska posojila in pa za vpogledne vloge, ki je v Sloveniji 3,63-odstotne točke, povprečje za evrodržave pa je 2,81-odstotne točke. To pomeni, da trenutno slovenske banke z obrestmi služijo precej več kot druge primerljive banke v evrskem območju.

Tako bo ostalo še kar nekaj časa, vsaj dokler se ne bo zgodil občuten padec obsega bančnih depozitov ali bančnih posojil. Da bi se zgodilo prvo, bi morali bančni deponenti iskati alternativne rešitve za naložbe, ki bi bile boljše obrestovane od njihovih depozitov. Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko so ti varčevalci pripravljeni tvegati z naložbami, kot so vzajemni skladi, delnice ali obveznice.

Pri (stanovanjskih) posojilih je že čutiti ohlajanje, saj posojila še zdaleč niso več tako ugodna, kot so bila pred letom dni. Tudi cene nepremičnin še niso prav nizke. Prav tako se v energetski, prehranski in še kakšni draginji potrošniki začnemo vesti vse bolj racionalno, tudi kar zadeva najemanje kreditov.