Bi nas moralo skrbeti?

Padec števila porodov, manj žensk v rodni dobi, a število prebivalstva narašča

Marjana Tomšič Vovk
9. 1. 2023, 20.04
Deli članek:

Po manjšem dvigu števila leta 2021 je NIJZ lani zabeležil strm padec števila novorojenčkov – za kar 6,8 odstotka porodov manj kot leta 2021. To je največji padec števila porodov v tem tisočletju. Bi nas moralo skrbeti?

Profimedia
Lani je bilo v Sloveniji rojenih okoli 17.600 otrok.

Po neuradnih podatkih je bilo lani v slovenskih porodnišnicah 17.424 porodov, kar je za 1268 ali 6,8 odstotka porodov manj kot v letu 2021. To je največji padec števila porodov v tem tisočletju, ugotavlja NIJZ. »Končno število rojenih otrok še ni znano, glede na izkušnje iz prejšnjih let pa vemo, da je okoli tri odstotke otrok rojenih po večplodni nosečnosti (dvojčki, trojčki). Tako ocenjujemo, da so mamice v Sloveniji lani rodile okoli 17.600 novorojenčkov,« predvidevajo.

Odkar spremljajo podatke, se je najmanj otrok rodilo leta 2003 (le 16.917 porodov), a je bil padec števila porodov od leta prej, torej 2002, ko je bilo 17.347 porodov, le okoli 2,5-odstoten. Od leta 2003 pa do leta 2010 (takrat sta bila 22.002 poroda) je število rojenih otrok naraščalo, nato je začelo padati, z izjemo leta 2021, ko so zabeležili manjši dvig (18.692 rojstev). »V letu 2022 smo ponovno zabeležili padec števila porodov, ki je tudi največji v tem tisočletju,« so zaskrbljeni. Število porodov je v letu 2022, v primerjavi z letom 2021, padlo v enajstih porodnišnicah, največji padec so zabeležili v Mariboru. Dvig števila porodov, v primerjavi z letom prej, so zabeležili v treh porodnišnicah, odstotno največji je bil na Ptuju.

Več smrti kot rojstev

NIJZ
Število porodov v slovenskih porodnišnicah od leta 1988 do 2022

SURS
Zaradi priseljevanja iz tujine se število prebivalstva v Sloveniji povečuje.

SURS
Razkorak med številom rojenih otrok in umrlim prebivalstvom je precej velik.

Ob tem je po podatkih Statističnega urada (Surs) naravni prirast v Sloveniji vsako leto od leta 2017 naprej negativen, saj umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Zadnji dostopni podatki na Sursu glede rojstev in smrti so do novembra lani: v prvih desetih mesecih lanskega leta je umrlo 18.328 ljudi, medtem ko se je v istem obdobju rodilo 14.712 otrok. Število umrlih se je sicer lani in predlani (v času epidemije) znatno povečalo – pred tem je bilo v letih 2017 do 2019 okoli 20.500 umrlih, leta 2020 kar 24 tisoč, leta 2021 pa nekaj več kot 23 tisoč.

Oglejmo si število živorojenih otrok v zadnjih nekaj letih: leta 2019 se jih je rodilo 19.328, leto kasneje 18.767, leta 2021 pa 18.984.

Manj žensk v rodni dobi

Zakaj se število otrok zmanjšuje, je zelo zapleteno vprašanje, zlasti ker je pretekli dve leti v to posegla tudi epidemija z novim strahom in negotovostjo. Dejstvo je, da se vse več žensk odloči za rojstvo prvega otroka kasneje. Statistični podatki namreč kažejo, da se že od konca 80. let prejšnjega stoletja povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka dviguje. V letu 2019 je bila na primer ženska, ki je rodila prvič, stara povprečno 29,6 leta, medtem ko je imela v letu 1976 prvorodnica povprečno 22,7 leta. Ženske pri nas imajo torej otroke kasneje, kar pomeni, da jih imajo tudi manj – ena ženska v Sloveniji po zadnjih podatkih Sursa rodi približno 1,5 otroka.

Dr. Barbara Mihevc z NIJZ kot enega od pomembnih razlogov za zmanjšanje števila rojenih otrok v zadnjem desetletju navede vse manjše število žensk v rodni dobi (to je med 15 in 49 leti). »To je posledica padca rodnosti v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. V zadnjem desetletju je bila namreč celokupna stopnja rodnosti razmeroma nespremenljiva. Zakaj se je ravno lani število rojenih otrok zmanjšalo, ne vemo, saj na NIJZ ne zbiramo podatkov, ki bi pojasnjevali demografska gibanja in razloge zanje,« nam je pojasnila. Kaj pravi statistika? Lani je bilo žensk v starosti od 15 do 49 let 424.424, medtem ko je bilo na primer leta 2017 žensk v tej starostni skupini 440.275.

Negotove razmere

Tu so seveda tudi številne ekonomsko-socialne težave, ki prispevajo k zmanjšanju števila rojstev. Na prvo žogo bi lahko ugibali, da k temu, da imajo ženske otroke kasneje, ne pripomore le pehanje za kariero, kot radi očitajo mnogi (šovinistični) laiki, temveč predvsem negotova prihodnost. Kot vidimo, se mladi še vedno težko odselijo od doma, nimajo rednih služb, ne dobijo kredita za nakup stanovanja, najemnih stanovanj pa je premalo ali so najemnine (pre)visoke. Tu so tudi težave v zdravstvenem sektorju, vse večja draginja, zdaj tudi energetska kriza, negotove razmere po svetu, napovedi recesije … Vsa negotova prihodnost ženske in pare sili v dodaten razmislek o širjenju družine.

Teoretiki zarote pa ponujajo dodatno razlago: število rojstev v zadnjih dveh letih se zmanjšuje zaradi cepljenja proti covidu. Nekateri namreč verjamejo, da cepiva povzročajo neplodnost, čeprav je stroka to že neštetokrat zanikala.

Priseljevanje tujcev narašča

Pri tem je zanimivo, da kljub negativnemu prirastu v zadnjih letih število prebivalstva v Sloveniji kljub temu narašča. Medtem ko je bilo v popisu leta 2002 po podatkih Sursa v Sloveniji 1.964.036 prebivalcev, je leta 2021 naraslo na 2.108.977. To pomeni, da se v Slovenijo priseljuje vse več ljudi (upoštevati moramo ne le manj rojstev kot smrti, ampak tudi veliko izseljevanje – leta 2019 se je na primer v tujino odselilo 17.745 ljudi). Leta 2019 se je iz tujine v Slovenijo priselilo več kot 31 tisoč ljudi, medtem ko jih je iz Slovenije odšlo nekaj več kot 15 tisoč. Selitveni prirast tujih državljanov je bil lani že triindvajseto leto zapored pozitiven, v letu 2021 se je na primer v Slovenijo priselilo za 4339 več tujcev, kot se jih je iz nje odselilo, je zabeležil Surs. Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (43 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška.

Če ne bi bilo omenjenega priseljevanja, bi se število prebivalcev vztrajno zmanjševalo in staralo, kar za družbo ne bi bilo vzdržno. Že zdaj staranje prebivalstva predstavlja enega večjih problemov in izzivov naše države, pa tudi vseh zahodnih.