nenujnih storitev še ne odpovedujejo

Velik naval bolnikov zaradi respiratornih obolenj

J.P./STA
29. 12. 2022, 12.48
Posodobljeno: 29. 12. 2022, 15.23
Deli članek:

Težave predstavlja tudi večje število odsotnih zaposlenih, a storitev za zdaj še ne odpovedujejo.

Bobo
Trenutno zdravijo 101 osebo bodisi zaradi okužb ali pa zaradi drugih težav.

Ob kroženju respiratornih obolenj velik naval bolnikov poleg ljubljanske urgence beležijo tudi v Kliniki Golnik. Od 5. decembra v urgentni ambulanti tedensko obravnavajo 50 odstotkov bolnikov več, kot so jih v tednih pred tem.

Pri bolnikih, ki jih obravnavajo v Kliniki Golnik, prevladujejo predvsem virusne okužbe dihal, med njimi okužbe z novim koronavirusom, virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom (RSV), pojavljajo se tudi pnevmokokne pljučnice. Ob povečanem dotoku bolnikov z respiratornimi okužbami pa obravnavajo in hospitalizirajo tudi bolnike zaradi poslabšanj njihovih kroničnih bolezni, saj se te, kot pravijo, dogajajo ne glede na sezonsko dogajanje.

Poleg večjega obsega dela dodatno težavo predstavlja večje število odsotnosti zdravstvenih delavcev zaradi bolezni, zaradi nege bolnih otrok, porodniških odsotnosti in daljših bolniških odsotnosti, ki so jih nastopile v preteklih mesecih, so pojasnili.

"Ob navedenem je jasno, da se je breme za vse trenutno aktivne zdravstvene delavce občutno povečano. Vsak dodatni, nenadni izpad zaradi bolezni ali nege pomeni samo krepke dodatne težave pri organizaciji dela," so opomnili.

Trenutno zdravijo 101 osebo bodisi zaradi okužb ali pa zaradi drugih težav. Zaradi povečanih potreb so odprli nekaj dodatnih postelj za bolnike z gripo, kolikor je bilo možno zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, in nekaj akutnih postelj, da bi predvsem dežurnim zdravnikom vsaj minimalno olajšali zagate, ki jih doživljajo v urgentni ambulanti ob krepko povečanem napotovanju bolnikov s primarne ravni zdravstva.

Poleg velikega dotoka bolnikov iz urgentne ambulante pa se nanje obračajo tudi druge bolnišnice s potrebami oz. željami po premestitvi bolnikov iz njihovih ustanov na Kliniko Golnik. Tudi v teh primerih se trudijo pomagati, kolikor jim dopuščajo omenjene težave s pomanjkanjem zdravstvenega kadra.

Nenujnih storitev zaradi povečanih obremenitev zaenkrat še ne odpovedujejo, le v posameznih pulmoloških subspecialnostih so nekoliko upočasnili dotok vnaprej načrtovanih sprejemov, kar pa ne velja za diagnostiko tumorjev.

Največ ponoči

Povečan naval bolnikov v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo tudi na ljubljanski urgenci. Na internistični prvi pomoči ljubljanskega kliničnega centra so preteklo nedeljo obravnavali kar 300 bolnikov. Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo okoli 100 bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov.

Povečane obremenitve beležijo tudi v splošni nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.

Beovićeva pojasnila, kdaj je čas za odhod na urgenco

Infektologinja Bojana Beović je v izjavi za medije opozorila, da je za letošnjo sezono značilen zgodnji in hud porast obolenj, podobnih gripi. Močnejša kot prejšnja leta je tudi sezona okužb z RSV, ki še traja, ne smemo pozabiti niti na bolnike s covidom-19.

V Sloveniji je poleg tega veliko starejših s sorazmerno slabo socialno podporo. Postelj v domovih za starejše ni dovolj, marsikdo, ki je v bolnišnici, pa se ne more vrniti v domače okolje. Vse to upočasnjuje odtok težko bolnih z urgence na oddelke, je pojasnila.

Sezone gripe vsaj v UKC Ljubljana po njenih navedbah poznajo že iz preteklih let, ko so se morali dodatno organizirati in odpreti oddelke na drugih lokacijah. Tudi zdaj se bo treba ustrezno odzvati, poleg tega pa razmišljati, kako bi zdravstvo naredili bolj odporno na taka nihanja, je pozvala.

Ob vprašanju, kdaj naj se bolniki le odpravijo na urgenco in naj ne ostajajo doma, je izpostavila bolnike z visoko vročino, ki vztraja in je ni mogoče zmanjšati z zdravili, dostopnimi v lekarnah. Nadalje so v tej skupini bolniki s poslabšanjem kronične bolezni, denimo kronične pljučne bolezni s težkim dihanjem in pomanjkanjem zraka in srčnih obolenj s težavami z dihanjem in morda z bolečino v prsnem košu. Mlajši človek z visoko vročino in bolečinami denimo v mišicah, ki nima kronične bolezni, si lahko medtem sam pomaga z zdravili proti vročini in proti bolečinam v mišicah, tako da odhod na urgenco ni potreben.

V primeru obolenj, podobnih gripi, gremo lahko znova na delo, če vročine ni več in se klinično počutimo dobro, takrat pa navadno tudi nismo več kužni. Če pa kljub temu menimo, da smo kužni, na delovnem mestu uporabimo masko, je svetovala.

Porast obolenj, podobnih gripi, bi lahko po njenem mnenju umirili s cepljenjem proti gripi. To sicer ne prepreči okužb, prepreči pa hude poteke bolezni in potrebo po hospitalizaciji, je poudarila.