Novice Svet24

»Tovrstne primerjave so izkrivljene in neresnične. Borzne cene električne energije se oblikujejo na podlagi avtomatskega algoritma med ponudbo in povpraševanjem,« je pojasnil Kumer in dodal, da so končne cene za odjemalce drugačne.

Kumer je navedel primer učinka zamejene cene za elektriko, ki se že pozna na računih odjemalcev. Pri približno enaki porabi avgusta in septembra, je skoraj tipično slovensko gospodinjstvo imelo septembra (račun, ki ga prejmemo oktobra) za okoli 30 odstotkov ali 20 evrov nižji račun za elektriko.

Pisali smo o pojasnilu ministrstva glede tega, da »vpliv trenutnih borznih cen na cene, ki jih odjemalci plačujejo, ni zvezen« in da je »edino merilo za primerjave cen za preskrbo končnih odjemalcev med državami so verificirani podatki evropskega statističnega urada Eurostat.«Podatki Eurostata pa kažejo, da je bila cena slovenske domače proizvodnje v avgustu letos po indeksu rasti od leta 2015 pod povprečjem EU, maloprodajne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve, pa v prvi polovici leta 2022 za gospodinjstva 139 evrov na megavatno uro (MWh), kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav članic z najcenejšo elektriko, za industrijo pa 193 evrov na MWh, kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav članic z najcenejšo elektriko.