Zdaj trije postojnski občinski svetniki iz Liste za mlade in Levice predlagajo, naj se Postojnčani o ukinitvi osrednjega vadišča znova izrečejo na svetovalnem referendumu, ki bi potekal skupaj z lokalnimi volitvami 20. novembra. Postojnski občinski svet se je sestal predvčerajšnjim.
»Pogoste in obsežne vojaške aktivnosti na vadišču povzročajo hrup in onesnaženje ter druge škodljive emisije, kar močno zmanjšuje kakovost življenja občank in občanov občine Postojna, zato menimo, da je prav, da ljudem omogočimo, da svoje stališče glede zaprtja Osrednjega vadišča Slovenske vojske (OSVAD) Postojna ponovno izrazijo na referendumu in s tem spomnijo odločevalce na voljo ljudi, ki živijo na vplivnem območju vadišča,« so v obrazložitvi predloga zapisali Tina Žigon (Levica) ter Ula Tomaduz in Samo Vesel (oba Lista za mlade). Predlagali so, naj se točka o razpisu referenduma dodatno uvrsti na včerajšnjo sejo občinskega sveta.
Namesto zmanjševanja aktivnosti povečevanje
Opozarjajo, da se v zadnjih 22 letih glede zapiranja vadišča ali zmanjševanja aktivnosti na njem ni nič spremenilo. Nasprotno, ministrstvo za obrambo aktivnosti vsako leto povečuje, »kar povzroča hudo obremenjenost območja s hrupom in, kar je še huje, predstavlja grožnjo onesnaženja vodnega vira Malni«. Medtem se je namreč, kot izpostavljajo, spremenilo več dejavnikov. Slovenska vojska se je od takrat profesionalizirala (leta 2003), Slovenija je vstopila v Nato (2004). S tem sta se bistveno povečala število in obseg vojaških vaj na OSVAD Postojna, spremenil se je tudi način izvajanja. Poleg Slovenske vojske vadišče uporabljajo tudi severnoatlantske zaveznice, vključno z ameriško vojsko. »Ne smemo zanemariti niti sprememb v starosti in strukturi lokalnega prebivalstva v tem času, zato menimo, da je treba voljo prebivalstva ponovno preveriti.«
Slovenska vojska se je od leta 2003 precej profesionalizirala, leta 2004 je vstopila v Nato. S tem sta se bistveno povečala število in obseg vojaških vaj na OSVAD Postojna, spremenil se je tudi način izvajanja. Poleg Slovenske vojske vadišče uporabljajo severnoatlantske zaveznice, vključno z ameriško vojsko.
Predlagatelji opozarjajo, da so v načrtu razvojnih programov Republike Slovenije predvidena znatno višja sredstva za infrastrukturo in opremljenost OSVAD Postojna v naslednjih treh letih, kar nakazuje povečanje uporabe vadišča in je daleč od tega, da bi aktivnosti na vadišču nameravali kakorkoli zmanjšati, kar je v nasprotju tako z voljo prebivalcev kot s sklepom občinskega sveta, ki je februarja 2019 zahteval ukinitev vadišča. Predpogoj za infrastrukturna vlaganja na vadišču je sicer sprejem novega državnega prostorskega načrta (DPN), potem ko je ustavno sodišče leta 2017 prejšnjega na podlagi pobude postojnske občine razveljavilo (ker ni dokazov, da vojaška dejavnost ne predstavlja tveganja za onesnaženje virov pitne vode), v ponovljenem postopku pa mora biti opravljena tudi celovita presoja vplivov na okolje. Postojnska občina je že večkrat izrazila nasprotovanje sprejemu novega DPN, ker tukajšnje okolje ni primerno za tako intenzivna vojaška usposabljanja.
Občina je, kot so še izpostavili predlagatelji, sicer leta 2019 pripravila tudi zakon o zaščiti vodnega vira Malni, iz katerega pa je takratna vlada črtala določbe, ki bi ogrozile obstoj osrednjega vojaškega vadišča, in besedilo spremenila tako, da ščiti vladne interese, vodni vir Malni pa varuje pred vsem, le pred vojaškim vadiščem ne. Poleg tega zakon ni prišel niti v parlamentarno proceduro, ne glede na to, da je imela občina v tistem času v državnem zboru dva poslanca, ki sta bila hkrati tudi člana občinskega sveta (Roberta Pavšiča in Zvonka Černača). Prav tako do zdaj še niso sprejeli uredbe o vodovarstvenih območjih za vodni vir Malni, ki pa vojaško dejavnost, vsaj tako izhaja iz predloga, pod določenimi pogoji dopušča.
Za vlado postojnske zahteve do zdaj nerealistične
Na vladni strani so do zdaj, ne glede na politično barvo, vztrajali, da je OSVAD Postojna za državo strateškega pomena. Nazadnje je tudi novi obrambni minister Marjan Šarec ob svojem obisku v Postojni julija dejal, da ne more dajati obljub, da bodo vadišče zaprli. »Ta hip je to nemogoče. Lahko pa zmanjšujemo negativne vplive in se držimo določenega urnika, da zlasti v nočnih urah ni težav. Delovali bomo tako, da bi bilo incidentov čim manj,« je zagotovil po tem, ko je postojnska občina ministrstvo znova protestno opozorila na nevzdržen hrup.
Obe strani sta sicer oblikovali tudi novo pogajalsko skupino za reševanje odprtih vprašanj, eno od teh je tudi formalno neurejeno področje finančnega nadomestila oziroma vlaganj ministrstva v lokalno infrastrukturo, čeprav vojaške aktivnosti nemoteno potekajo kljub razveljavljenemu DPN.
