Slovenska država šolam, ki sprejemajo učence priseljence oziroma tujce, namenja dodatna finančna sredstva za poučevanje slovenskega jezika. »Lanske izkušnje vključitve ukrajinskih otrok v osnovne šole so zelo dobre. Nekateri od njih so prejemali že prve ocene za izkazano znanje,« povedo na ministrstvu. Pravijo še, da se lahko ukrajinski učenci dopolnilno izobražujejo na daljavo po ukrajinskem učnem sistemu, a so dolžni kot redno vpisani učenci slovenskih osnovnih šol te obiskovati pod enakimi pogoji kot vsi drugi učenci. Kako šolanje otrok iz tujine deluje v praksi?
Premalo prostora za vse
V postojnskih šolah in vrtcih, ki že tako pokajo po šivih, se zdaj spopadajo s težavo, kako zagotoviti dodatna mesta za ukrajinske otroke iz sirotišnice v Slavini in nastanitvenega centra v Postojni. Medtem se je zaključila tudi kriminalistična preiskava domnevnega nasilja nad ukrajinskimi sirotami: utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja niso potrdili. »Šole smo bile z vključitvijo ukrajinskih otrok seznanjene konec avgusta, v zadnjem trenutku. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je sicer poskrbel za kritje stroškov prevoza do šole in malice, vse preostalo, od zagotavljanja prostorskih pogojev, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin do financiranja športnih dnevov, pa je na plečih šol in občine,« na težave, v katerih so se znašle šole na Postojnskem, opozarja Goran Uljan, ravnatelj OŠ Prestranek, kjer se ta čas šola dvanajst ukrajinskih otrok.
Do delovnih zvezkov z donacijami
Denar za delovne zvezke in druge potrebščine zanje zbirajo tudi s pomočjo donacij in Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. »Toda to ne more biti rešitev. Država se bo morala tega problema lotiti sistemsko,« opozarja ravnatelj. V nastanitvenem centru v Postojni je trenutno nastanjenih 35 ukrajinskih otrok. Od tega je 24 osnovnošolskih, ki so se 1. septembra že vključili v postojnski osnovni šoli Miroslava Vilharja in Antona Globočnika ter v osnovno šolo v Prestranku. Na čakalnem seznamu za sprejem v vrtec je tudi deset ukrajinskih otrok iz sirotišnice v Slavini. V vrtec pri OŠ Prestranek so sprejeli vse otroke iz rednega vpisa, na čakalnemseznamu so ostali samo trije, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja. Petnajst otrok, med njimi tudi deset ukrajinskih, pa se je vpisalo naknadno, po izteku vpisnega roka. »Zanje mesta trenutno ni in je tudi težko pričakovati, da bi ga lahko zagotovili. Vrtec in šola sta polna,« opiše Uljan razmere na sicer novi šoli v Prestranku, kjer so že lani dodatni, peti oddelek uredili v učilnici petega razreda.
Po končanem vpisu prejeli še 52 vlog
Možnosti oblikovanja dodatnih oddelkov zdaj iščejo v okviru postojnskega vrtca, kjer pa so mesta prav tako zapolnjena. »Z občino zelo dobro sodelujemo pri iskanju rešitev, toda zmogljivosti vrtca so žal omejene in teh težav ni mogoče rešiti čez noč,« pravi ravnateljica vrtca Elizabeta Zgonc. V vrtcu so sprejeli vse otroke iz rednega vpisa, na čakalnem seznamu je ostalo še 22 otrok, ki še ne izpolnjujejo starostnega pogoja in jih bodo vključevali postopoma do decembra. Ker pa so naknadno, zunaj rednega vpisa, prejeli še 52 vlog, med njimi tudi za 13 ukrajinskih otrok, od tega deset iz sirotišnice v Slavini, skupaj z občino zdaj preverjajo možnost odprtja enega ali dveh dodatnih oddelkov, in sicer v Zeleni dvorani, kjer je v preteklem letu že deloval, in v vrtcu v Gregorčičevem drevoredu, ki pa bi zahteval večji logistični podvig. »Gre za velik organizacijski podvig, saj bi se morali preseliti tudi otroci iz starejših skupin, da bi lahko zagotovili dodatno prosto igralnico za prvo starostno obdobje. Mnenje o ustreznosti prostora, v katerem se je sicer pred leti že izvajala predšolska vzgoja, pa mora podati tudi pristojno ministrstvo. Prostor namreč zadnje čase ni bil v uporabi in so potrebna nekatera sanacijska dela,« pojasnjuje ravnateljica. »Prepričan sem, da bomo v Postojni našli rešitev, težje bo v Prestranku. Vsekakor pa ukrajinski otroci ne morejo biti v prednosti pred našimi, ki so prav tako na čakalni listi in nujno potrebujejo varstvo,« pravi župan Igor Marentič.
Nimajo koncentracije, fine motorike
V sirotišnici v Slavini, kjer bi v vrtec radi vključili deset otrok, starih od štiri do pet let, pa medtem poudarjajo pomen vključevanja ukrajinskih otrok v šole in vrtce. »Sistem, kot ga poznajo v sirotišnici, otrokom ne omogoča priprave na vstop v šolo. To se pozna pri pomanjkanju koncentracije, fine motorike, timskega dela,« poudarja Cvetka Kernel s SGLŠ Postojna, ki vodi projekt nastanitve ukrajinskih sirot v Slavini. Dva otroka s septembrom že obiskujeta šolo, eden v Prestranku, drugi pa prilagojeni program na OŠ Miroslava Vilharja v Postojni. Potem ko so po sklepu vlade v sirotišnici v zadnjih dveh mesecih zaposlili šest vzgojiteljic in pomočnic, se pri razvoju otrok že pozna določen napredek.
»Prej so komaj držali svinčnik v roki, zdaj že počasi osvajajo fino motoriko, se vodeno igrajo, poslušajo navodila. Če bi jih lahko vključili še v vrtec, bi hitreje osvojili tudi jezik in se lažje integrirali v okolje, obenem pa bi bilo to eno svetlo obdobje v njihovem življenju, ki ga prej niso bili deležni,« prednosti našteje Kernelova. Za pojasnilo, kako bodo pomagali lokalni skupnosti pri vključevanju ukrajinskih otrok v vrtce in šole, smo zaprosili tudi šolsko ministrstvo, od koder pa smo prejeli le skop odgovor, da bodo spodbujali vrtce, še posebej v okoljih, »kjer se nahajajo otroci ranljivih skupin«, pa bodo organizirali »vsaj krajši program v obsegu 240 ur, ki ga financira v celoti državni proračun in je namenjen otrokom, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo še niso obiskovali vrtca«. Glede vključevanja ukrajinskih sirot v vrtce so dodali, da »gre za specifično institucijo, ki je naš sistem ne pozna«, zato se bo njihov položaj »moral reševati v sodelovanju s pristojnimi državnimi in lokalnimi organi«.
V Pomurju se jih šola 33
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da je v osnovne šole v Pomurju vpisanih 31 otrok iz Ukrajine, v srednje šole dva dijaka. Na Osnovni šoli Beltinci se v tem šolskem letu izobražujejo tri učenke iz Ukrajine. Ena obiskuje deveti razred, dve tretjega. Ravnateljica Matejka Horvat nam pove, da sta dve učenki na šoli od februarja in slovenski jezik že dobro obvladata, tretja učenka nekoliko slabše. Vse tri se izobražujejo po slovenskem šolskem sistemu, šola jim je zagotovila 35 ur slovenskega jezika, ob rednem pouku jim zagotavlja še dopolnilnega in druge oblike pomoči. »Otroci so brihtni in se hitro prilagajajo,« pravi Horvatova, ki še pove, da so se z učitelji dogovorili, da bodo tudi ukrajinske učenke začeli redno ocenjevati. Če ne bo šlo, bodo zanje ocenjevanje prilagodili. Sicer šola ukrajinskim učenkam omogoča vse, kar omogoča tudi njihovim slovenskim vrstnikom. Zanje so pripravili potrebščine in informacijsko tehnologijo, omogočena jim je tudi šola v naravi. Ob prihodu na beltinsko šolo so vsem učenkam pri navajanju na novo okolje in nov sistem veliko pomagali učitelji in jim kaj poskušali sporočiti tudi v ukrajinskem jeziku. Šolajoče iz tujine so obiskovale tudi obvezen tečaj slovenskega jezika, ki jim ga je zagotovilo ministrstvo. Sporazumevanje jim po zagotovilih ravnateljice ne povzroča večjih preglavic, nekaj več težav je morda pri pisnih nalogah, kar pa rešujejo na primer tako, da jim učitelji te pripravijo v domačem, ukrajinskem jeziku. Tudi s sošolci so se dobro ujele in spoprijateljile.
Prilagojene učne ure
Dodatne ure slovenščine za tuje učence so pomembne, da postanejo v jeziku bolj suvereni. Pristojno ministrstvo razlaga, da je na začetku zanje priporočen strnjen način izvajanja začetnega pouka slovenščine, v nadaljevanju pa so jim na voljo različne oblike podpore, denimo dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, prilagoditve oblik dela pri poučevanju. Obenem za učence z začasno zaščito velja možnost prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom. »Znanje učenca se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Učenci priseljenci iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred,« pojasnjuje situacijo ministrstvo in dodaja, da imajo otroci status zaščitene osebe.
