Dostopna stanovanja

Za boljši odziv lastnikov stanovanj potrebne dodatne spodbude

Žiga Kariž
2. 4. 2022, 07.31
Deli članek:

Da bi spodbudili lastnike praznih stanovanj, da jih oddajo v najem, je država zagnala Javno najemno službo. Prvi odzivi so skromni, a na stanovanjskem skladu pravijo, da interes je.

Bobo
Stanovanjski sklad bo do leta 2025 na lokacijah po vsej Sloveniji gradil ali pripravil za gradnjo 720 stanovanj.

V Sloveniji naj bi imeli kar 175 tisoč praznih stanovanj. Ocena je sicer stara že več kot deset let, a šlo naj bi za kar petino stanovanjskega fonda naše države. Ker je država ne glede na to, kdo jo je vodil, popolnoma pozabila na gradnjo javnih najemniških stanovanj in resno izvajanje stanovanjskih politik, se srečujemo z vse večjimi neravnovesji na trgu nepremičnin. Večina Slovencev si nakupa stanovanja ne more privoščiti, ker je zaradi omejitev Banke Slovenije kreditno nesposobna. Tako so obsojeni na najemniška stanovanja, z visokimi najemninami, saj primanjkuje javnih najemnih stanovanj, ki pomenijo varno in stabilno najemno razmerje, ki se po kvaliteti bivanja lahko enači z lastništvom nepremičnine.

10.000 stanovanj premalo

Na podlagi resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015–2025 se je naša država umaknila iz gradnje stanovanj za prodajo ter se popolnoma usmerila v gradnjo najemniških stanovanj. Od sprejema resolucije je Stanovanjski sklad RS (SSRS) v najem oddal 2204 stanovanja, od tega na območjih, kjer je povpraševanje največje, torej v Ljubljani in Mariboru, vsega 1109 stanovanj. Glede na anketo, ki jo je med občinskimi javnimi stanovanjskimi skladi izvedel republiški stanovanjski sklad, v Sloveniji potrebujemo 9668 javnih najemniških stanovanj. Gre za oceno potreb, glede na prijave na razpisih. Oceno je podalo 60 odstotkov lokalnih stanovanjskih skladov, v številki pa niso zajeti tisti, ki stanovanje potrebujejo, a se ne prijavljajo na razpise. Potrebe so tako zagotovo še večje. Stranka Levica v zadnjih dneh v medijih nastopa celo s številko 30.000.

SRSS
Stanovanjski program je predvidel uvedbo stanovanjskega dodatka, ki naj bi pokril razliko med neprofitno in stroškovno najemnino, a ta ni zaživel.

Skromni prvi odzivi

Nov stanovanjski program 2015–2025

Vodstvo stanovanjskega sklada opozarja, da je čas, da se začne snovati program za novo desetletno obdobje. Ta bi moral poleg ciljev reševanja stanovanjske problematike vključevati za državo zavezujoče določbe o aktivnostih – ukrepih, o zagotavljanju finančnih in kadrovskih virov za realizacijo ciljev ter glede na te vire jasno opredeljene zaveze vseh akterjev. Številka: 11 lastnikov stanovanj je v dveh mesecih izrazilo interes za oddajo stanovanja prek javne najemne službe. Številka: 20 odstotkov vseh stanovanj v Sloveniji naj bi bilo praznih.

Stanovanjski program je za rešitev pomanjkanja javnih najemnih stanovanj predvidel uvedbo javne najemne službe, ki je sedem let po sprejemu programa končno zaživela; 31. januarja letos je stanovanjski sklad pripravil in javno objavil prvi Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj. Razpis naj bi spodbudil lastnike praznih stanovanj, ki se bojijo vstopiti na najemniški trg, da stanovanja predajo v upravljanje stanovanjskemu skladu, ki jim v zameno ponuja plačilo stroškovne najemnine, ob tem pa prevzame tveganje neplačevanja in vzdrževanje stanovanja. Res je, da gre za novost na slovenskem trgu in da javna najemna služba dela šele prve korake, a prvi odzivi so resnično skromni. Kot so nam pojasnili na stanovanjskem skladu, so v dveh mesecih prejeli le 11 ponudb, od tega osem popolnih. »Za dve popolni ponudbi je stanovanjski sklad že sprejel sklep o sprejetju ponudbe, kar pomeni, da sta ti dve ponudbi že v fazi podpisovanja najemne pogodbe s skladom,« so povedali. Na skladu kljub temu ostajajo optimistični, saj kot pravijo, »dnevno prejemajo kar nekaj klicev in mailov z vprašanji po informacijah o tem institutu«.

Vzrokov za skromen začetek je zagotovo več. Še pred objavo razpisa smo pisali o višini plačila, ki ga za predajo stanovanja prejmejo najemodajalci; to je v času izjemne rasti najemnin razmeroma skromno. Sistem je zamišljen tako, da lastnik stanovanje odda stanovanjskemu skladu, ta lastniku plača »tržno« najemnino, stanovanje pa odda najemniku po neprofitni oziroma stroškovni najemnini. Razliko med neprofitno in »tržno« najemnino bo pokril državni proračun, sredstva pa so že predvidena v finančnem načrtu ministrstva za okolje in prostor. A pri tem uredba določa omejitve. Država bo namreč krila le razliko v višini 0,2-kratnika neprofitne najemnine. Ob tem so snovalci uredbe zapisali, da se zavedajo, da so ponekod tržne najemnine višje, a dogovorjena najemnina med lastnikom in skladom ne sme presegati 1,3-kratnika neprofitne najemnine. V krajih, kjer je povpraševanje najvišje, lahko sklad plačilo lastniku poveča še za manjši lokacijski dodatek, a kljub temu so zneski, ki jih lahko izplača stanovanjski sklad, kar precej oddaljeni od aktualnih tržnih najemnin.

Potrebne spremembe

A z nekaj popravki bi Javna najemna služba lahko kmalu postala veliko bolj atraktivna. Tega se zavedajo tudi na stanovanjskem skladu, kjer so med področji, ki bi jih bilo treba izboljšati v naslednjih letih, zapisali tudi: »V Sloveniji je še veliko praznih stanovanj, ki jih je mogoče aktivirati. Predmetna problematika bi se lahko deloma uredila z Zakonom o davku na nepremičnine, ki še ni sprejet, če bi vseboval ustrezne določbe/spodbude, ter z Javno najemno službo, ki je zaživela šele 1. januarja 2022, pri čemer bi bil lahko instrument oblikovan še bolj stimulativno, kot sta to uredila SZ-1E in Uredba o izvajanju javnega najema.«

Potrebujemo davek na nepremičnine

Res je, da nepremičninskega davka še nimamo, saj nobena od političnih opcij do zdaj ni zmogla poguma, da bi storila ta korak. A že v naslednjih dneh se utegne to spremeniti, če bodo poslanci in poslanke podprli zakon, ki ga v parlamentarno proceduro pošilja stranka Levica in predvideva obdavčitev praznih in »luksuznih« nepremičnin, ki imajo več kot 160 kvadratnih metrov bivanjske površine. Po oceni stranke Levica naj bi se s pomočjo novega davka v državni proračun nateklo dovolj sredstev, da bi se lahko zgradilo 30.000 javnih najemnih stanovanj. Zakon lahko pričakuje več ovir, kot kaže, tudi hudo nasprotovanje iz koalicijskih vrst. Močno mu namreč nasprotuje stranka NSi, ki je napovedala, da bo vložila zahtevo za posvetovalni referendum.