Mihova ojstrica

Iskali bi superposlance

Mihael Korsika
11. 11. 2021, 21.34
Deli članek:

Nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ki jo je državni zbor uzakonil leta 2011, predstavlja enega večjih, če že ne največji korak v boju proti klientelizmu, ki sicer še danes najeda slovensko družbo.

Sašo Švigelj
Miha Korsika

Poslanci-župani, ki celoten mandat v lokalnem okolju niso naredili praktično nič, so pred tem s proračunskim denarjem v zadnjem letu mandata krpali luknje in gradili pločnike na državnih cestah v občini ter si s tem kupovali glasove na volitvah. Takšno početje – zelo milo zapisano – predstavlja konflikt interesov, verjetno je celo bliže korupciji, ki se je dogajala na očeh javnosti.

Višek ironije je, da je državni svet včeraj o predlogu sprememb zakona o poslancih odločal na pobudo državnega svetnika Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjana Maučeca, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi poslovne goljufije in – pozor! – podkupovanja občinske svetnice leta 2006. Maučec je bil v času tega kriminala državni svetnik, sodba pa je postala pravnomočna leta 2014, ko je opravljal delo sekretarja državnega sveta. Odstopil ni, leta 2017 pa je bil vnovič izvoljen za državnega svetnika.
Eden izmed predstavnikov lokalnih interesov v državnem svetu je obsojeni kriminalec?! Dokler bo slovenska družba dopuščala takšne poteze, nam ni pomoči in smo obsojeni na propad, ki je iz dneva v dan bliže. Da ne bo pomote, to ni le stvar zakonodaje, temveč osnovne (ne)kulture delovanja posameznika in konec koncev celotne družbe, ki bi morala kandidature kriminalcev za vodilna mesta v državi tako ostro obsoditi, da bi Maučec odstopil sam. Ker pa se Prekmurec ni sam izvolil na to mesto, vso odgovornost nosijo predstavnikih lokalnih skupnosti, ki so ga izvolili za svojega predstavnika v državnem svetu.

»Glede na nekatere izvoljene predstavnike ljudstva, ki imajo težave že z osnovnošolsko slovnico maternega jezika in izražanjem, ki ne spominja na gostilniško debato, bo napredek že, če bomo dobili pismene poslance.«

Prstni odtisi predloga obsojenega kriminalca vodijo do največje vladne stranke. Maučec je namreč praktično le prevzel lanski predlog tedanjega državnega svetnika Franca Kanglerja, ki je bil leta 2012 po aferi radarji prisiljen odstopiti z mesta mariborskega župana. Če do odstopa ne bi prišlo, bi ga protestniki verjetno lastnoročno odnesli iz mestne hiše. Mariborska občina je morala za pogodbe o radarjih plačati sedem milijonov evrov odškodnine. Kangler je danes predsednik Nove Slovenske ljudske stranke, ki je neformalna zunajparlamentarna koalicijska partnerka, saj je premier Kanglerju zaupal mesto državnega sekretarja na notranjem ministrstvu. Kangler je tako desna roka desne roke predsednika vlade notranjega ministra Aleša Hojsa.

Manjšinska vladna koalicija, ki sebe označuje za napredno in naj bi predstavljala prihodnost države, nas želi prek satelitskih strank in stranskih vrat državnega sveta vrniti v preteklost in uvesti sedenje na dveh stolčkih. V času ko po zatrjevanju gospodarskega ministra in predsednika SMC Zdravka Počivalška tudi direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija z nadčloveškimi napori sodeluje v boju proti epidemiji, bi isti oblastniki še dodatno obremenili poslance. Če upoštevamo, da tudi poslanci, vsaj koalicijski, z nadčloveškimi napori rešujejo človeška življenja, bi za dodatno opravljanje obveznosti župana potrebovali ne nadčloveške, temveč že superposlance.

Glede na nekatere izvoljene predstavnike ljudstva, ki imajo težave že z osnovnošolsko slovnico maternega jezika in izražanjem, ki ne spominja na gostilniško debato, bo napredek že, če bomo dobili pismene poslance. Tako kot se Maučec ni sam izvolil za državnega svetnik, se tudi poslanci ne izvolijo sami.