Ursula van der Leyen

Mar jim je za Zahodni Balkan, ki pa ga čaka še precej dela

G.G./STA
6. 10. 2021, 11.12
Posodobljeno: 6. 10. 2021, 11.17
Deli članek:

Pred začetkom pogovorov o Zahodnem Balkanu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da so države v regiji storile že veliko, a precej dela jih še čaka.

STA
Ursula von der Leyen pravi, da Zahodni Balkan sodi v Evropsko unijo.

"Delimo zgodovino, vrednote in prepričana sem, da tudi usodo," je poudarila von der Leynova. K temu je dodala, kako pomembno je, da EU Zahodnemu Balkanu pove, da ji je mar zanje in da je njihova najboljša partnerica, saj v sodelovanju z njo dobijo visoko kakovost, zanesljivost, preglednost in jasnost glede stroškov.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je sicer ob prihodu najprej poročal o torkovi večerji o strateški suverenosti unije, je prav tako izpostavil, da bodo potrdili evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, a obenem opozoril, da morajo v regiji nadaljevati reforme. Tudi on je pri tem izpostavil vladavino prava in svobodo medijev.

Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana bodo danes na Brdu predvidoma potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov Albanija, BiH, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Kosovo ne morejo pričakovati. EU bo prav tako izrecno izpostavila, kako pomembno je zanjo zagotoviti zmožnost integracije novih članic.

Večina voditeljev držav Zahodnega Balkana ob prihodu na vrh ni dajala izjav, kosovski premier Albin Kurti pa je bil kritičen. Izpostavil je zlasti vprašanje vizumske liberalizacije, češ da jo je Evropska komisija predlagala že dvakrat, pa se še vedno ni zgodilo nič, kar je ocenil kot veliko nepravičnost.

Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo unija začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. Ta korak blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj v odnosu s Severno Makedonijo. V Skopju in Tirani od tega vrha spodbudnih novic ne morejo pričakovati. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra.

Eden od pričakovanih konkretnih rezultatov tega vrha je bil načrt glede roaminga - za postopno zniževanje stroškov gostovanja v tujem mobilnem omrežju, kar bi bila oprijemljiva korist za ljudi v regiji. Vendar pa kaže, da unija državam v regiji na tej točki še ne bo ponudila konkretnih časovnih ciljev za znižanje stroškov oziroma odpravo roaminga.

Slovenija naj bi bila želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države Zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v osnutku, usklajenem v začetku tedna, teh predlogov ni.